Po Tauferjevih besedah gre za univerzalno zgodbo, Orwell sam jo je označil kot pravljico, ki ostaja aktualna v vseh časih. Do sedaj namreč še ni bilo družbe, v katero ne bi bila vgrajena temeljna družbena neenakost in krivičnost, ki jo v svojem delu raziskuje Orwell. Priredbo Rozmana Roze so morali sicer skrajšati, saj je bila zastavljena zelo ambiciozno in v obsegu, ki ga lutke ne zdržijo, je Taufer povedal na včerajšnji novinarski konferenci.

Z Barbaro Stupica, ki je poskrbela za likovno plat predstave, sta v zgodbi naštela približno 50 živali, vendar sta morala njihovo število precej zmanjšati, da lahko zgodba, ki je zelo kompleksna, deluje. Predstava je po Tauferjevih besedah namenjena tako mladini kot tudi odraslim, vsem, ki jih zanimajo pravljice, pogled na današnji trenutek in tudi na prihodnost.

Orwellovega teksta niso želeli aktualizirati, saj njegova zgodba govori sama zase. Slovenija je v predstavi sicer omenjena, vendar gre pri tem bolj za konkretizacijo, je še pojasnil Taufer in dodal, da so zgodbo želeli povedati čim bolj plastično, zares, krvavo in provokativno, a ne v političnem smislu, temveč na ravni žalostne zgodbe.

Živalsko farmo smo dolgo brali kot kritiko Stalinovega totalitarizma, dejansko pa model ustreza kateremukoli totalitarizmu. Bolj kot o komunizmu torej govori o zlorabi oblasti pod krinko prizadevanja za boljšo skupno prihodnost. V lutkovni priredbi se sprašujemo, kakšno pozitivno utopijo ponuditi mladim, če pa se na koncu izkaže, da je vsak vodja "le prasec na dveh nogah", enakopravnost pa zgolj prazna beseda, so o predstavi zapisali v gledališču.

Predstava je po besedah direktorja gledališča Uroša Korenčana za animatorje izjemno naporna. Kot je pojasnil Brane Vižintin, ki animira like Majorja, Napoleona, Boksarja in Janežiča, je mimične lutke iz gume težko animirati, zapestja imajo pogosto v nenaravnih držah. Predstava je fizično zahtevna, med animatorji pa zahteva veliko discipline in zbranosti. Ekipa mora po Vižintinovih besedah "funkcionirati kot urni mehanizem". Z belino lutk je, kot je povedala Stupica, želela izpostaviti enakopravnost vseh živali.

Avtor glasbe je Mitja Vrhovnik Smrekar. Ob Vižinitnu v predstavi nastopajo Iztok Lužar, Gašper Malnar, Martina Maurič Lazar, Polonca Kores, Nina Skrbinšek, Urška Hlebec, Stane Tomazin k.g. in Jure Lajovic.