Kaja Novosel, Program Ars, 27. 1. 2026

Zgodbe o zgodovini, ki se ne konča, in resnici, ki ni enoznačna

Ponedeljkov večer prinaša neposredni prenos gledališko-radijske priredbe Na klancu, četrtek pa premiero radijske igre, ki skozi preverja meje zgodovine in preverja, ali je umetnost lahko etično dejanje ali le še ena oblika izkoriščanja trpljenja.

Foto: Pixabay

Kaj je prava stran zgodovine? To je eno od številnih problemskih izhodišč nove radijske igre Zora po koncu zgodovine, tretjega dela slovensko-italijanske trilogije Nemožni umreti, s katero Uredništvo igranega programa na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia. Izvirno dramsko besedilo Paola di Paola je za radio priredila dramaturginja Ana Kržišnik Blažica, pod režijo pa se podpisuje Alen Jelen. Igro so interpretirali Patrizia Jurinčič Finžgar, Arna Hadžialjević, Blaž Valič, Žiga Udir, Jure Kopušar in Miha Nemec, ustvarjalno ekipo pa sestavljajo še avtor izvirne glasbe Goran Krmac, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in tonska mojstra Andrej Babič in Urban Gruden. Več o premieri radijske igre, ki skozi intimne, politične in etične zgodbe posameznikov raziskuje vprašanje konca zgodovine, pa v sporočilu za javnost. Premiera radijske igre bo na sporedu v četrtek ob 22.05 na programu Ars, v kratkem pa bo premierno zazvenela tudi na Radiu Trst A.

Tudi v ponedeljek poslušalke in poslušalce čaka nekaj posebnega. Namesto rednega termina celovečerne radijske igre in s tem ponedeljkovega cikla Bili smo Trojanci, bil je Ilion, bo ob 20. uri bo na programu Ars na sporedu neposredni prenos gledališko-radijske priredbe romana Ivana Cankarja Na klancu, ki ga bodo bralno uprizorili na malem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Ženska je osrednji lik v kar sedmih Cankarjevih romanih in to velja tudi za ta simbolistični roman, v katerem je pisatelj zapisal zgodovino svoje domačije in postavil literarni spomenik svoji materi. Avtorica priredbe besedila, režiserka bralne uprizoritve in dramaturginja Tatjana Doma se je v priredbi osredotočila na Francko in njeno doživljanje sveta, ki ga neobhodno zaznamujeta revščina in nezmožnost preseganja življenjskih omejitev. Režiser radijskega prenosa je Alen Jelen, bralno uprizoritev pa bodo interpretirali članice in člani ansambla SLG Celje Žan Brelih Hatunić, Maša Grošelj, Lucija Harum, Lučka Počkaj in Branko Završan.

Poljski dramatik in prozaist Sławomir Mrożek je svoj izraz razvil predvsem znotraj dramatike absurda, v kateri je bila ost uperjena proti totalitarnemu režimu. Občinstvo je šokiral z nerealističnimi elementi, političnimi in zgodovinskimi referencami ter parodijo. Dve njegovi satiri je dramaturg Emil Smasek okretno in dinamično priredil v krajši radijski igri, ki so jih združili v radijskem diptihu z naslovom Dve satiri. Prva z naslovom Otroci razkriva, kako se mestni veljaki v otroški igri in na osrednjem mestnem trgu postavljenem sneženem možu prepoznajo kot tarča kritike. Pritožijo se očetu, ki otroke kaznuje, vendar Mrożek satiro sklene s še večjim otroškim veseljem ob takšnem ustvarjanju. Druga zgodba z naslovom Slon pa kritizira oblastnike, ki napihujejo svojo veličino do absurda. Seveda tudi to pretiravanje doživi svoj neslavni konec. Satirični diptih je leta 1961 režiral Marjan Marinc.

Kratka radijska igra

Kratka radijska igra na programu Ars bo ta teden intrigantna zvočna izkušnja ustvarjalcev Matjaža Jarca in Jaka Jarca. V kratki radijski igri Pesem siren s filozofsko-poetičnim premislekom o rezijanski ljudski pesmi, ki se s svojimi štirimi konci vsakič drugače konča, avtorja v zvočni impresiji zajemata prvinske odmeve mitov o usodi sveta. Zvočno igro sta leta 2005 v režiji Matjaža Jarca interpretirala Kristijan Muck in Nadja Jarc.

Kratka radijska igra Spomenik v Pragi pa je nastala po odlomku iz satiričnega dela Trije možje se klatijo angleškega pisatelja in humorista Jeroma Klapke Jeroma. Skeč razpira tematiko alkoholizma skozi odnos med alkoholikom in prijateljema. Ta z neuspešnimi poskusi pomoči razkrijeta trdovratnost odvisnosti in omejitve dobronamernih prijateljskih intervencij. Tri može so leta 1998 v režiji Aleša Jana interpretirali Aleš Valič, Tone Gogala in Zvone Hribar.

Radijska igra za otroke

Teden bo sklenila radijska igra za otroke Psi iz Andersenovega vžigalnika. Po motivih pravljica Hansa Christiana Andersena Vžigalnik je radijsko priredbo izpisal Franček Rudolf, igro pa je leta 1984 režiral Aleš Jan. To je zgodba o pogumnem vojaku (Vojko Zidar), ki pretenta čarovnico (Milena Muhič) in njene tri začarane pse (Peter Ternovšek, Zlatko Šugman in Dare Valič) ter se na koncu poroči s princesko (Polona Vetrih).

Predvajane radijske igre lahko poslušalke in poslušalci poiščete na spletnih straneh programa Ars in Prvega programa ter na spletni platformi RTV 365, kjer so za poslušanje na voljo še trideset dni po predvajanju v etru.

 

Spored radijskih iger od 26. januarja do 1. februarja 2026

Ponedeljek, 26. januarja
Radijska igra ob 20.00 (Ars) – Ivan Cankar (prir. Tatjana Doma): Na klancu – neposredni prenos iz SLG Celje

Torek, 27. januarja
Radijska igra ob 21.05 (Prvi) – Sławomir Mrożek: Dve satiri

Četrtek, 29. januarja
Radijska igra ob 22.05 (Ars) – Paolo di Paolo (prir. Ana Kržišnik Blažica): Zora po koncu zgodovine (PREMIERA)

Sobota, 31. januarja
Kratka radijska igra ob 19.30 (Ars) – Matjaž Jarc, Jaka Jarc: Pesem siren
Kratka radijska igra ob 22.40 (Prvi) – Jerome Klapka Jerome (prir. Bogdan Gjud): Spomenik v Pragi

Nedelja, 1. februarja
Radijska igra za otroke ob 8.05 (Prvi) – Hans Christian Andersen (prir. Franček Rudolf): Psi iz Andersenovega vžigalnika

Radio Slovenija, Radio Prvi, Radio Ars