Zaprta vrata Prešernovega gledališča

Odrsko delo, ki je nastalo leta 1944, lahko danes – v času javnega razkrivanja zasebnosti – znova beremo s svežimi očmi. Njegova govorica je presenetljivo skladna s sodobnimi medijskimi podobami, sporočilo pa se zato še bolj živo zareže v nas. Kaj je človek človeku?

Jean-Paul Sartre (1905–1980), filozof, dramatik, romanopisec, esejist, scenarist, literarni kritik in Nobelov nagrajenec leta 1964, ki pa je Nobelovo nagrado za literaturo zavrnil, velja za enega največjih predstavnikov eksistencializma, in skrajni čas je že, da njegov pogled na svet znova osvetlimo iz perspektive današnjega časa. Brez dvoma so prav Zaprta vrata v avtorjevem obsežnem in raznovrstnem literarnem opusu eno njegovih najvidnejših dramskih del, tematika zapletenih medčloveških odnosov in odgovornosti za lastna dejanja pa, ne glede na kontekst eksistencialistične filozofije, ostaja še vedno aktualna.

Zgodba
Garcin, Estelle in Ines se po smrti znajdejo v sobi s tremi naslanjači, iz katere, kot kmalu ugotovijo, ne morejo oditi, vanjo pa tudi nihče več ne bo prišel. Hitro jim je jasno, da gre za izključno njihov zasebni aranžma v peklu. Sprva se sprašujejo, zakaj so se prav oni znašli skupaj. Gre za golo naključje ali za vnaprej pripravljen in skrbno premišljen načrt? Izkaže se, da peklenski sistem očitno deluje po točno določenem ključu in z natančno določenim namenom.

Vsem trem likom je skupna neizbrisna krivda. Ker so v življenju drugim prizadejali veliko bolečine in trpljenja ter jim uprizorili pekel na zemlji, jih zdaj čaka kazen v obliki peklenskih medsebojnih odnosov. Zaklenjena soba, v kateri so pristali, postane zanje »učna ura« v območju večnosti, ki so jo prisiljeni ponavljati v neskončnih variacijah.

Zaprta vrata Jean-Paula Sartra nas ne nagovarjajo le z razvpito mislijo »Pekel so ljudje okoli nas«, temveč z večnimi vprašanji o odgovornosti za lastna dejanja in tuja življenja. Za nameček nas lahko danes, v času vrhunsko razvitih državno-korporativnih mehanizmov za banaliziranje javnih razprav in tabloidizirane politike, nehote usmerjajo na pot kritičnega razmisleka o naravi oblasti.

Režija
Režijo tokratne uprizoritve Zaprtih vrat podpisuje Marko Bulc, predstavnik mlajše generacije slovenskih režiserjev, ki je slovensko gledališko sceno razburkal tako z odmevnimi avtorskimi projekti kot tudi s komercialno uspešnico Čefurji raus!.

Jean Paul Sartre: ZAPRTA VRATA  (Huis Clos)
Prevajalka: Draga Ahačič
Režiser in prirejevalec besedila: Marko Bulc
Dramaturg: Gregor Bulc
Scenograf: Damir Leventić
Kostumografka: Mateja Benedetti
Avtor glasbe: Boštjan Narat
Lektorica: Maja Cerar
Avtor videa: Nejc Saje
Oblikovalec svetlobe: Borut Bučinel

Igrajo:
Garcin: Peter Musevski
Sobar: Matjaž Višnar
Ines: Vesna Jevnikar
Estelle: Vesna Slapar