Okoli leta 2005 smo organizirali majhen simpozij, na katerega smo povabili performerje in občinstvo, da bi se spomnili predstav iz osemdesetih let. Eno smo celo uprizorili v gledališču RAT Theatre, v spomin na smrt Peta Sykesa. Vrhunec je bilo opazovati mlade performerje, ki so rekonstruirali izvirne vaje. Ljudje se spominjajo nasilja v predstavi Blindfold, čeprav ga pogosto sploh ni bilo – šlo je bolj za implikacijo kot za resničnost. Toda spomini Iva Prijatelja so zares edinstveni – kako živi so!
To je čudovito! Kako izjemno, da se Ivo Prijatelj spominja vseh tistih podrobnosti. Sam sem bil seveda 'kruljavec'! – Leta 1973 je predstava Blindfold gledališča RAT Theatre vključevala ekstremne akcije, bližnji fizični stik, dotike, pozorno poslušanje … posvečena je bila živosti. Leta 2021 moramo vzdrževati razdaljo, dihati skozi maske. Vendar vseeno delamo naprej. Naša skupina Good News From The Future, katere člani smo vsi stari več kot šestdeset let, se, ko je to dovoljeno, srečuje v parku na polurnih predstavah: naše improvizirane koreografije vključujejo skupno hojo, sledenje, posnemanje; občinstvo prinese lastno glasbo. Za Narodno gledališče v Walesu pa načrtujemo nove oblike hibridnega gledališča – simultane kombinacije živega in posredovanega gledališča na zaslonu – za majhno število gledalcev na različnih prizoriščih. Gledališče, ki si ga je bilo leta 1973 nemogoče predstavljati: tako za štiri napol gole moške s palicami kot za njihovo osuplo občinstvo.
* Mike Pearson je bil član gledališča RAT Theatre (1972–1973), ravnatelj gledališča Cardiff Laboratory Theatre (1973–80) in gledališča Brith Gof (1980–1997). Bil je profesor performativnih študij v Aberyswythu (1997–2015) in je častni profesor na univerzi Exeter. Trenutno dela kot solo umetnik in sodeluje z Narodnim gledališčem v Walesu. – Fotografija (2018) je iz napol improviziranega dela, ki ga je Mike Pearson naslovil If my memory serves me well (Če mi spomin dobro služi), v katerem se spominja petdesetih predstav, v katerih je sodeloval, vsaki nameni pet minut. Predstava traja štiri ure in deset minut. Mike Pearson se odziva na predvajane posnetke, ki se pojavljajo po naključnem vrstnem redu. Posnetek na zaslonu na fotografiji prikazuje Mika Pearsona na predstavi iz leta 1974 in na rekonstrukciji iste predstave štirideset let pozneje (2014).