O času zaprtih gledališč, prekinjenih vezi med igralci in občinstvom ...
Ta čas je zelo lepo izpostavil človeško naravo. Ves egoizem. In ni prekinil le vezi med igralcem in gledalcem, ampak tudi vez med samozaposlenimi in gledališčem. Slovenska gledališča ustvarjajo nove produkcije skoraj ves čas epidemije. Žal za samozaposlene ni bilo prostora ali ga je bilo zelo zelo malo. G. Korenčan se je v oddaji Panoptikum sicer spomnil na nas v besedi. Morda edini, ki je vsaj v enem stavku omenil samozaposlene.
O frustracijah, jezi, tesnobi ...
Vsak pismen ali vsaj tričetrt pismen človek v zadnjem letu spoznava negativna čustva. Res ni težko. Iz dneva v dan nam ponujajo nove možnosti za prebujanje negativnih čustev. Človeška neumnost je res neskončna.
O iskrici upanja ...
Prvi val. V prvem valu se je svet ustavil. Vsi smo se ustavili, zadihali. Preživljali več časa s svojimi ljubljenimi (tisti, ki imamo ljubljene iz istega gospodinjstva). Za trenutek smo verjeli, da vsi živimo na istem planetu. Ta trenutek je bil na žalost le trenutek.
O ustvarjalnosti in delu ...
Kreativen človek kreira in ni prepovedi, ki bi kreativnost lahko zakonsko omejila. Čeprav se nekateri trudijo. Če pa govorimo o gledališču: vadijo le izbranci.
O omejitvah ...
Omejitve so samo v naših glavah. Kar počasi dokazujejo tudi sodišča.
O iskanju odgovorov ...
Trenutno največ časa posvetim akciji *MI SMO KULTURA, ki je moj neposredni odgovor na čas, v katerem živimo.
* Več o fotografski akciji Mi smo kultura na: https://mismokultura.si/.