Osrednje mesto na razstavi z naslovom Iskanje in definiranje lepote pripada črno-belim fotografijam fotografa Angela Božca, ki so po navedbah Umetnostne galerije Maribor (UGM) "prepričljiv dokument Pandurjeve ustvarjalne vizije, njegove neizmerne strasti do ustvarjanja novih svetov in le njemu lastne poetike, ki ji je bil zvest do konca svoje ustvarjalne poti".
Tomaž Pandur je umetniško vodil Dramo Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor med leti 1989 in 1996. "Fotografije iz tega obdobja so postale ikonične, saj so pravzaprav edini dokument, ki je ostal. Gledališče je medij trenutka, fotografija pa predstavlja zamrznjeni trenutek predstave," je povedala ena od avtoric razstave in sestra pokojnega režiserja Livija Pandur. "Te fotografije ohranjajo energijo oziroma atmosfero tistega časa. Govorijo o moči, ki jo je gledališče imelo v tem obdobju v Mariboru, pa tudi širše," je dodala.
Razstava je nastala v sodelovanju Drame SNG Maribor, Festivala Borštnikovo srečanje in UGM, njeni avtorici pa sta poleg Livije Pandur še Tanja Lužar in Živa Kleindienst.
Uprizoritve, ki jih je Pandur v sedmih letih postavil na oder mariborske Drame, so po njihovih navedbah premikale meje gledališke umetnosti, vznemirjale in tudi razburjale. Kot navajajo, so Faust, Hamlet, Carmen, La Divina Commedia: Inferno, Purgatorio in Paradiso, Ruska misija in Babylon predstave z izrazito izvirnim režijskim rokopisom, ki so v gledališče privabljale številno občinstvo po vsem svetu.
"Pandur je že kot mlad režiser pokazal nesporno obvladovanje izjemne moči vizualnega simbolnega jezika, s katerim je klasična besedila preoblikoval v drzne in sugestivne odrske svetove, s sintezo vseh gledaliških elementov je gradil gledališče, ki je povezovalo, prebujalo, spreminjalo in odpiralo poti novim miselnim in emocionalnim vzorcem. V svojih predstavah je raziskoval kvintesenco gledališkega materiala, razstavljal, odkrival pokrajine mitskega, arhetipskega, transcendentnega in v procesu ustvarjanja preučeval anatomijo in lepoto slehernega trenutka," izpostavljajo ob razstavi.
Fotograf Angelo Božac je bil takrat stalni sodelavec mariborskega gledališča in je sledil Pandurjevemu delu. Razstava bo v času Festivala Borštnikovo srečanje junija na ogled v SNG Maribor. V okviru festivala bodo organizirali tudi okroglo mizo, niz dogodkov v poklon prezgodaj preminulemu režiserju pa bo dopolnila uprizoritev Immaculata.
Tomaž Pandur, rojen leta 1963 v Mariboru, je kot dijak Prve gimnazije Maribor ustanovil gledališko skupino Tespisov voz in s prvimi uprizoritvami takoj opozoril nase. Zaključil je študij gledališke režije na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je za režijo diplomske uprizoritve Marija Stuart prejel študentsko Prešernovo nagrado.
Prvo profesionalno, danes kultno predstavo Šeherezada je leta 1989 režiral v Slovenskem mladinskem gledališču. Še istega leta je prevzel umetniško vodenje mariborske Drame ter s svojimi uprizoritvami in z uprizoritvami drugih režiserjev prodrl na svetovne odre. Po odhodu iz Maribora se je odselil v New York, se preizkusil na področju filma, njegovo gledališko ustvarjanje pa se je nadaljevalo v Nemčiji, Španiji, Srbiji in na Hrvaškem.
Skupaj s sestro dramaturginjo Livijo Pandur je leta 2002 ustanovil gledališče Pandur.Theaters. Ni se omejeval le na dramske režije, ustvarjal je tudi v operi in baletu. Nastala so dela Hazarski besednjak, Sto minut, Inferno, Tesla Electric Company, Barok, Medeja, Somrak bogov, Kaligula ... V koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem Zagreb, Evropsko prestolnico kulture 2012 in Pandur.Theaters je na oder postavil Tolstojevo Vojno in mir, v Hrvaškem narodnem gledališču Zagreb pa je ustvaril še Medejo in Michelangela.
V slovenski gledališki prostor se je vrnil leta 2014 in v ljubljanski Drami režiral dramski diptih Rihard III. + II., leto kasneje pa Fausta. Leta 2016 je sprejel vabilo Drame SNG Maribor, da režira predstavo Immaculata po romanu Colma Toibina, ki jo je s sodelavci dokončala dramaturginja Livija Pandur. Tomaž Pandur je umrl 12. aprila 2016 med vajo za predstavo Kralj Lear v Narodnem gledališču v Skopju.