Etnolog Matičetov je življenje posvetil zbiranju in raziskovanju slovenskega ljudskega izročila. Še posebej veliko ga je našel in zbral prav pri pravljičarkah in pravljičarjih v dolini pod Kaninom, ki so svoj dar pripovedovanja brusili predvsem skozi raznovrstne živalske zgodbe. Tekmovali so med seboj, čigava je imenitnejša. Neko daljše obdobje so se posvečali zgolj lisičjim zgodbam.

V tokratni produkciji LGL so v ospredju tri lisičice, izhajajoč iz ene od rezijanskih zgodb Tri botre lisičice, ki si v izobilju, dekadentnem uživaštvu in preganjanju časa pripovedujejo talisičje zgodbe. Od 61 živalskih pravljic v zbirki so izbrane najbolj zvitorepne: Lisica pridigala kokošim, Pogodba o nenapadanju, Lisičja šola, Lisica spovednik, Pijani zajček, Volk in lisica na motorju in Lisica bi se rada naučila leteti.

Kot so zapisali v LGL, so zgodbe glede na možnosti vsebinskih preigravanj in povezovanj med seboj združene ali pa poudarjene kot samostojne enote in skozi lutkovno uprizoritveno obliko postavljene v samosvojo realnost. Uprizoritev prepleta dramsko in pripovedovalsko dejanskost z lutkovno stvarnostjo, ki razpira, oživi in udejanja svet rezijanskih zgodb.

Predstava gledalcem prinaša duh Rezije, surovost pravljic in njihovo življenjskost brez olepšav. Zakoni živalskega sveta odražajo podobo vsakdanjega človeškega sveta in značaja.

Predstavo, ki je namenjena gledalcem, starejšim od treh let, je režirala Maruša Kink. Avtorica likovne podobe je Tina Dobrajc. Igrajo Aja Kobe/Polonca Kores, Katja Povše k. g. in Miha Arh. Avtor glasbe je Kristijan Kranjčan.