Nemški pisatelj, pesnik, scenarist in satirik Erich Kästner (1899–1974) je avtor številnih mladinskih uspešnic in eden najslavnejših nemških avtorjev za mladino v dvajsetem stoletju. Čeprav se je uveljavil predvsem kot mladinski avtor, je z romani in s svojo poezijo priljubljen tudi pri odraslih. Pisal je tudi eseje, gledališke kritike, kolumne in dramska besedila.

Že od otroštva je bila njegova velika strast branje. Ob prebiranju mnogih pravljic in zgodb za otroke in mladino je spoznal, da si otroci želijo drugačnih pravljic – da si želijo zgodb, v katerih imajo otroci in odrasli enakovredno vlogo, še več, otroci v njegovih zgodbah postanejo pravi junaki, ki vplivajo na dogajanje okoli sebe.

Leta 1919 je na Univerzi v Leipzigu začel študirati zgodovino, filozofijo, nemščino in teatrologijo. Zaradi velike inflacije in slabega finančnega položaja je Kästner opravljal najrazličnejša dela, da si je lahko plačeval študij. Med drugim je celo prodajal parfume in zbiral borzne tečaje za nekega vlagatelja, kasneje pa delal kot novinar in gledališki kritik za prestižni časopis Neue Leipziger Zeitung. Leta 1925 je doktoriral z disertacijo Friderik Veliki in nemška literatura (Friedrich der Große und die deutsche Literatur).

Kästner je v svojem pisanju postajal vedno bolj kritičen, zato so ga leta 1927 odpustili.  Preselil se je v Berlin in še vedno pod psevdonimom Berthold Bürger kot svobodni novinar pisal za Neue Leipziger Zeitung. Kasneje je uporabljal še psevdonime Melchior Kurtz, Peter Flint in Robert Neuner.

Kästnerjeva najbolj produktivna leta so bila v Berlinu od leta 1927 do vzpona nacizma 1933. Leta 1928, ko je bil že ugleden časnikar ter priznan pesnik in pisatelj, ki je slovel predvsem po svojih duhovitih satirah, je na prigovarjanje Edith Jacobsen, lastnice založbe Weltbühnen-Verlag, napisal detektivko za mlade. Z romanom Emil in detektivi je nemudoma postal eden najbolj znanih mladinskih avtorjev. Roman so samo v Nemčiji prodali v 2 milijona izvodih in ga prevedli v 59 jezikov. Za razliko od tedanje mladinske literature je dogajanje romana realistično postavljeno v takratni Berlin in ne v fantazijski svet. Mladinski roman Emil in detektivi je imel tudi pomembno vlogo pri razvoju žanra mladinskih detektivk.

Po romanu Emil in detektivi je bil leta 1931 posnet tudi film v režiji Gerharda Lamprechta. Film je bil zelo uspešen, vendar Kästner ni bil zadovoljen s scenarijem, zato je začel delati kot scenarist za filmske studie v Babelsbergu.

Uspešnici Emil in detektivi so sledili še mladinski romani Pikica in Tonček (Pünktchen und Anton, 1931), 35. maj (Der 35. Mai oder Konrad reitet in die Südsee, 1931), Leteča učilnica (Das fliegende Klassenzimmer, 1933), Emil in trije dvojčki (Emil und die Drei Zwillinge, 1933), Živalska konferenca (Die Konferenz der Tiere, 1949), Dvojčici (Das doppelte Lottchen, 1949) in mnogi drugi. Dogajanje njegovih otroških in mladinskih romanov je večinoma postavljeno v realen prostor in čas.

Tudi ko je pisal za otroke in mladino, je ostajal politični avtor. V Kästnerjevih mladinskih zgodbah se zrcali njegov socialni optimizem, ki izhaja iz prepričanja, da lahko vsaka nova mlada generacija spremeni svet. V času nacizma je z drugimi nemškimi avtorji s humorjem in pacifističnimi ideali napadel Hitlerjev totalitarizem in zatiranje svobode. Bil je velik nasprotnik nacističnega režima v Nemčiji in zato so v času nacizma njegove knjige sežigali ter ga izključili iz združenja pisateljev.

Po vojni se je preselil v München. Vse manj je objavljal, predvsem zaradi vedno hujših težav z alkoholom. Ni se vključil v nobeno literarno gibanje povojne Zahodne Nemčije, dojemali so ga predvsem kot otroškega in mladinskega avtorja. Kljub temu je bil Erich Kästner uspešen avtor. Prejel je številne nagrade, njegovi romani so bili prevedeni v številne jezike in bili večkrat preneseni na film in gledališki oder. Leta 1960 je prejel nagrado Hans Christian Andersen za dosežke na področju mladinske literature. Leta 1961 je bil celo med kandidati za Nobelovo nagrado za književnost.

V svojih zgodbah je otroke postavil v enakovreden položaj z odraslimi, še več, otroci v njegovih romanih so pravi junaki, ki znajo, želijo in zmorejo vplivati na dogodke okrog sebe.