"Čakanje v vrsti se zdi precej nepomembno – vsi v določenem trenutku, celo večkrat na dan, čakamo. Običajno na nekaj banalnega, ko čakamo pri blagajni, v prometnem zamašku, na pošti, in se redko ustavimo in relativiziramo to čakanje, ki za mnogo ljudi ni prav nič banalno, saj čakamo lahko tudi na pomembno operacijo, vizum ali prečkanje meje. Več kot očitno je torej, da to vsakodnevno dejanje odpira številne pomembne teme, kot so družbeni status, ksenofobija, birokracija, spol, izvor in različne vrste diskriminacije, ki jih želi projekt nasloviti," o projektu Fent cua / Medtem ko smo čakali piše na spletni strani zavoda Emanat.
"V naših (pre)zaposlenih življenjih je čakanje v vrsti ovira. Ni v skladu z ritmom naše družbe, v kateri želimo vedno biti postreženi prvi, čim hitreje priti do cilja, vse doseči kar najhitreje. Čakanje ustvarja tesnobo in poruši naš individualistični pristop do življenja. Prisili nas, da se ustavimo. Vendar bi lahko, namesto da ta prisilni premor doživljamo kot nevšečnost, gledali nanj drugače? Bi ga lahko smatrali ne kot izgubljen čas, zapravljen v pričakovanju nečesa, kar želimo doseči, dobiti, kupiti, ampak kot pridobljen čas, čas, ki nam je podarjen?" še piše.
Kot navajajo pri Zavodu Bunker, enemu izmed partnerjev projekta, je eno izmed temeljnih vprašanj projekta, kako je možno organizacijo množic, tako značilno za čakanje v vrsti, pretvoriti v gledališki okvir in kako lahko ta vsakdanja situacija postane performativna.
Urša Sekirnik je leta 2011 diplomirala na Salzburg Experimental Academy of Dance, leta 2014 pa iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede. Trenutno deluje kot performerka, plesalka in učiteljica plesa. V svojem delu vedno išče skupno točko z občinstvom, naj si bo na čustveni ravni ali pa skozi (iz)rabo kanalov, kot so blogi in spletne trgovine.
Interdisciplinarna umetnica Joana Serra Foraste je leta 2010 diplomirala na Experimental Academy of Dance v Salzburgu, leta 2012 pa končala študij lučnega oblikovanja na Escenica Tecnica Granada. Deluje na področjih uprizoritvenih umetnosti in umetniške instalacije. V ospredju njenega dela je raziskava luči, prostora in telesa, še navajajo.
Soavtorica projekta je poleg omenjenih umetnic še Carlota Grau Bages, ki je tudi dramaturgija predstave. Projekt je nastal v produkciji zavoda Emanat in koprodukciji z barcelonskim gledališčem Antic Teatre – Espai de creacio.
Premiero projekta so, kot navajajo v Emanatu, načrtovali že decembra, a sta umetnici zaradi prepovedi javnih dogodkov namesto tega na podlagi svojega raziskovanja pripravili Preživetveni paket za čakanje v vrsti, ki je še vedno na voljo. Vsebuje knjižico, avdio materiale in presenečenje, s katerimi si lahko ljudje krajšajo "neskončno mučno čakanje". Da bo resnično služil svojemu namenu, avtorici predlagata, da ga ljudje vzamejo s sabo naslednjič, ko pričakujejo, da bodo čakali denimo na banki, pošti ali pri zobozdravniku.