Rada Kovačević je sodobna plesalka in pedagoginja, rojena v Beogradu. Trenutno živi in ustvarja v Ljubljani. Med študijem je sodelovala s priznanimi umetniki, kot so Johannes Randolf, Editta Braun, Laja Field, Martin Durov, Deborah Smith-Wicke, Christina Mertzani in Jason Jacobs. Kot štipendistka Anton Bruckner Private University v Linzu je v okviru programa Free Fall (Christina Mertzani in Evangelos Poulinas) sodelovala na plesnem festivalu One Small Step na Krfu, kjer je nastopila v plesni produkciji NEXUS Helderja Seabre. Med letoma 2019 in 2022 je bila članica skupine En–Knap Group in je sodelovala pri številnih projektih z različnimi koreografi. Pozneje je sodelovala z Matjažem Pograjcem v predstavi Skini mi se s kursa ter z Nenadom Jelisijevićem v predstavi Pleme v okviru plesnega festivala Spider. Trenutno deluje kot samostojna ustvarjalka in pedagoginja po Evropi.

O predstavi je zapisala: 

Kdo izmed vas, ki ima sto ovc in izgubi eno, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi ter gre za izgubljeno, dokler je ne najde? (Luka 15:3–6) Ta projekt je navdihnjen z biblijskim citatom iz Evangelija po Luku (15:3–6), kjer ovca simbolizira tako posameznika kot narod. Postavlja se vprašanje: kako je mogoče, da se izgubiš, če je pastir pred tabo? Odgovor na to vprašanje je človeška nepazljivost, neumnost in nagnjenost k temu, da zaidemo s prave poti – poti resnice, zdravja in moralnih vrednot – zaradi minljivega priznanja in zemeljskega aplavza. Izgubiti se ne pomeni zgolj fizično zaiti, temveč tudi duhovno zaiti, izgubiti globlji smisel in namen obstoja. Projekt raziskuje stanje izgubljenosti, bega pred težavami ter nenehnega iskanja nečesa, kar nujno potrebujemo, a ne vemo, kaj pravzaprav iščemo.

 Na koncu najdem pastirja, se vrnem s poti izgubljenosti ter odkrijem notranji mir in globlji namen – kjer na koncu vse dobi smisel. Velik odstotek našega telesa sestavljata le dva elementa – kisik in vodik – majhen odstotek predstavljajo vsi drugi elementi. To simbolizira, kako smo del preproste, a natančne strukture. Ko telo izgine, se vrne v prah in postane del zemeljskega cikla. Pridigar 12:7–14 nas na ta cikel spomni: “In prah se vrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal.” To znanstveno dejstvo v povezavi s citatom iz Biblije zame dokazuje, da smo zvezani z višjim ciljem. Omogoča nam zavedanje o naši vlogi v kompleksnem svetu, kjer nič ni prepuščeno naključju, temveč ima vse svoj smisel in mesto.

Ponovitev predstave bo v petek, 14. marca, ob 20. uri.