Predstava je zasnovana v formatu plesne ode. Kot je povedal Konjar, "govori o stvareh, ki pokajo bodisi zaradi pritiska bodisi zaradi vojne".

Avtorja in performerja sta predstavo pospremila s pesmijo, v kateri se en verz glasi: "Gledal(a) sem telo. Gledal(a) sem ga večkrat – (raz)poka, se sliši kot vojna."

Na odru bosta nastopila oba umetnika, ne le Konjar, kot je bilo sprva predvideno.

V predstavi sta avtorja uporabila več literarnih in dokumentarističnih besedil, med drugim odlomek iz romana Še ena pesem o vojni in ljubezni Mirsada Sijarića v prevodu Tomaža Kovačića in Mirjane Medojević, pesem Deček naslonjen na ograjo mostu in Slovnica telesa Ljubomira Đurkovića, stavek iz romana Sontag Benjamina Moserja in članek Radia Slobodna Evropa: Kako su Slovenci prodavali oružje zaraćenim stranama u BiH i Hrvatskoj.

Za svetlobno oblikovanje je pri predstavi, ki je nastala v koprodukciji Društva ZaTo in Centra kulture Španski borci, poskrbel Jaka Šimenc, za posneto petje Anya Yermakova in Brian Schultis. V predstavi je uporabljena tudi glasba The Rolling Stones, Kink Gong, Leonarda Cohena in Igorja Stravinskega.

Jurij Konjar (1978) je znanje sodobne plesne tehnike pridobil v Ljubljani, Londonu in Bruslju. Je avtor več odmevnih avtorskih predstav. Med drugim je s plesalcem Stevom Paxtonom sodeloval v več projektih. Zadnjih 12 leta se posveča plesni improvizaciji kot performer in raziskoavec in pedagog.

Mirjana Medojević je režirala več kot deset gledaliških predstav v Črni Gori, Sloveniji, Severni Makedoniji ter Bosni in Hercegovini. Je avtorica več nagrajenih gledaliških besedil.