V SNG Maribor žalna seja v spomin na igralko Mileno Muhič

Pisatelj Tone Partljič je Muhičevo označil za izrazito samosvojo igralko. "Vlog se je lotevala tako, da se je zdelo, kot da so bile napisale prav zanjo," je dejal v nagovoru na žalni seji. Izpostavil je njen "talent za žlahten, razkošen in poseben odrski humor", poseben rahlo raskav glas ter izrazit smisel za slovenski knjižni jezik in narečja.

"Najmočnejša je bila v oblikovanju ženskih usod v delih slovenskih avtorjev, zlasti tistih, ki so prvič iskale svoje učlovečenje," je še povedal. "Milena je s svojo prezenco napolnila ne le oder ampak celo gledališče in tudi Maribor."

Milena Muhič se je rodila 2. junija 1937 v Mariboru. Po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo se je leta 1964 pridružila ansamblu mariborske Drame in mu ostala zvesta do upokojitve. Nastopala je tudi v filmih in televizijskih nadaljevankah.

Za svoje delo je prejela vsa pomembna nacionalna priznanja. Leta 1975 je bila nagrajena s Severjevo nagrado, leta 1973 je prejela Borštnikovo nagrado za igro, leta 1976 nagrado Prešernovega sklada, za življenjsko delo pa je bila nagrajena z Borštnikovim prstanom leta 1993.

Med njene najpomembnejše vloge sodijo: Francka in Lojzka v Cankarjevih dramah Kralj na Betajnovi in Hlapci, Mira v Hiengovem Izgubljenem sinu, Laura Lenbach v Krleževi igri Gospoda Glembajevi, Gertruda v Shakespearovem Hamletu, Klitajmnestra v Ajshilovi Oresteji.

V komedijah je bila zlasti uspešna kot Kremžarjeva v Partljičevih delih Ščuke pa ni in O, ne, ščuke pa ne ter Linhartovka in Micka v Kreftovih Kranjskih komedijantih. Občinstvu se je priljubila tudi z monodramo Lizika Milenka Vučetića, piše v velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti.