Po mnenju direktorice in umetniške vodje SMG Uršule Cetinski bo uprizoritev drame kraljevski zaključek sklopa predstav letošnje gledališke sezone, ki ga zaznamujejo tematike nasilja, revolucije in terorizma.

Büchner, ki je dramo napisal leta 1835, je bil tudi sam udeležen v revolucionarnem gibanju. Leta 1934 je spisal osnutek Hessenskega glasnika, ki velja za enega najpomembnejših socialno revolucionarnih dokumentov predmarčne dobe. Ko so zaradi razpečevanja dokumenta aretirali kar nekaj njegovih prijateljev, se je umaknil v hišo svojih staršev in začel pisati Dantonovo smrt. Pozneje se je preselil v Strasbourg, kjer je živel v ilegali, saj je bila tudi za njim razpisana tiralica, je na novinarski konferenci pojasnila Uršula Cetinski. Danes Büchnerju kot utemeljitelju odprte dramaturgije nemške dramatike 19. stoletja pripisujejo velik vpliv na dramatiko nemškega ekspresionizma, je dodala.

Lorenci je dejal, da je bilo v predstavo težko zaobjeti vse Büchnerjeve ideje. Kot osrednje sporočilo drame razume, da "ideja lahko obstaja le na račun drugega". Kljub radikalni revolucionarnosti je bil Büchner prepričan, da se je včasih pametneje ustaviti, usesti in počakati, je pojasnil Lorenci. Možnost rešitve je Büchner videl v ljubezni, ki jo je imel tudi za predpogoj večnosti.

Predstava je historična, konzervativna, tudi večina likov je resničnih. Vendar pa jo je treba, kot meni Lorenci, gledati tudi "z današnjim očmi". Teater mora namreč delovati na dveh frontah - preizpraševati mora tako dano temo kot gledališkost. Dramaturg Matic Starina je dodal, da drama zaradi svoje fragmentarnosti ponuja več pogledov na francosko revolucijo.

Igralec Blaž Šef, ki mu je dodeljena vloga Robespierra, je Büchnerjevo delo primerjal z Raffaellovim Križanjem. Po njegovem mnenju iz obeh del veje silna mladostniška energija. Boris Kos, ki igra Dantonov alter ego, pa je dejal, da se njegov lik med drugim sprašuje, "kako dolgo bomo še umazani, kako dolgo bodo krste zibelke in kako dolgo se bomo še igrali z glavami".

Dantonova smrt ni le drama o francoski revoluciji in obračunu med Dantonom in Robespierrom, temveč predvsem drama o večnih in nikoli do konca razrešenih vprašanjih o življenju, morali, smislu in etiki. "Človek ne more poseči v proces zgodovine, človek postane pena na valovih, postane igrača," so Büchnerjeve besede v enem od pisem zaročenki Wilhelmine Jeagle povzeli na spletni strani SMG.

V predstavi, katere besedilo je prevedel Bruno Hartman, poleg Šefa, Kosa in Matije Vastla v glavni vlogi Dantona, igrajo še Ivo Godnič, Alja Kapun, Uroš Kaurin, Marinka Štern, Željko Hrs, Dario Varga, Maruša Geymayer-Oblak, Maruša Kink, Marko Mlačnik in Duša Doberšek. Scenograf je Branko Hojnik, kostumografinja pa Belinda Radulović.

Projekt sodi pod okrilje Evropske prestolnice kulture. Na odru ptujskega gledališča bodo predstavo prvič uprizorili 16. maja.