Roman, novelo ali satirično povest, kot besedilo Gospa Judit žanrsko označujejo različni literarni zgodovinarji, je Cankar začel pisati leta 1903, izšla je leta 1904 kot odgovor na uničujoče in zavrnilne kritike njegovega romana Hiša Marije Pomočnice. V delu Gospa Judit je Cankar odkrito kritiziral zlagano meščansko družbo in moralo svojega časa ter z Judit vzpostavil nov lik ženske v slovenski literaturi - etično pozitiven ženski lik.
Kot piše v sporočilu za javnost, Cankar v vseh svojih delih, tudi v Gospe Judit, prepleta in razvija dva tematska nastavka: hrepenenje in socialnopolitično tematiko. Tokratna odrska priredba se osredotoča na Juditino hrepenenje in njeno iskanje ljubezni, ki sta gonilo celotnega dogajanja.
Judit je edinka, ki je odrasla brez materine ljubezni, izhaja iz intelektualnega okolja, njen oče je učitelj, sama je izobražena, starejši mož pa jo vpelje v družbeno elito. Zelo mlada stopi v zakon brez ljubezni, nezvestega moža prezira, do njega čuti gnus. Tako kot pred njo Ema Bovary in Ana Karenina se tudi Judit ne boji pretrgati vezi zlaganega meščanskega zakona, da bi lahko sledila zahtevam srca. Judit hrepeni po čisti ljubezni, išče jo v različnih moških, ki pa niso dovolj močni, da bi ji ljubezen vračali in tako omogočili, da bi prenehala hrepeneti po njej.
Režiser in scenograf predstave, ki je nastala v produkciji Gledališča Škuc, je Alen Jelen, kostumograf Claudi Sovre, lektor Martin Vrtačnik.
Monodrama Gospa Judit bo uprizorjena v slovenskem in angleškem jeziku. Prevod v angleščino je pripravila Ana Bohte, lektorirala pa Arven Šakti Kralj. Premiera v angleščini bo jeseni.
V nedeljo pa bo v sklopu festivala Dobimo se pred Škucem premiera projekta Barbare Kanc z naslovom Zunaj: Potosled, ki je nastal v produkciji Plesnega teatra Ljubljana (PTL) in koprodukciji z društvom Škuc.
Kot so zapisali pri PTL, je Zunaj: Potosled interaktivno potovanje, ki sledi vidnim in manj vidnim zapisom-sledem v našem okolju.
Načini, na katere uporabljamo javne prostore, kako jih oblikujemo, kaj vse tam je, vse to prostore naseljuje s številnimi sledmi in vsaka sled nosi v sebi drugačno zgodbo. Vsaka razpre prostor malo drugače in nas nagovarja, da ga odkrivamo, razkrivamo ali naš pogled na prostor obrnemo na glavo.
Projekt Zunaj bo popeljal na vodeno pot in povabil k opazovanju in raziskovanju sledi ter ustvarjanju novih zgodb teh prostorov.
Dramaturginja je Nika Arhar, kostumografinja Tina Pavlin, avtor glasbe Samo Kutin.