Kot je povedal Möderndorfer, bi bila igra na to temo, če bi jo pisal danes, drugačna. Tedaj jo je napisal bolj iz neke nejevolje nad sprenevedavostjo takratnih politikov, v njej se razočaranje zrcali na humoren način. Tedaj jo je pisal iz hudomušnosti, lahkotno in se ob tem zabaval. Ker pa so se v desetletju stvari samo še poslabšale, bi jo danes pisal z jezo. Kljub vsemu igra ima politično ostrino, za kar imajo zasluge tudi režiser in igralci.
Igro je Möderndorfer označil tudi kot igro o resnici in o spravi, ki jo omogoči le obojestranska resnica. Sicer pa je predstava, kot je dejal, zelo gledališka, pa tudi besedilo samo je daleč od psihološkega realizma.
Po Jamnikovih besedah je igra danes celo bolj aktualna kot ob svojem nastanku. Ima pa neko posebno mehkobo in se konča z razumevanjem za slabosti malega človeka. Odločili so se za komično grotesko, ki jo označujejo tako predimenzioniranost v kostumih in maski kot v igralskih sredstvih. Uporabili so izročilo commedie dell'arte in se spogledovali s klovnado, a ne v vseh prizorih.
Igra prinaša zgodbo povzpetniškega politika Rudolfa Senčarja, njegove družine, sodelavcev in prijateljev, ki se zberejo, da bi skupaj proslavili njegovo imenovanje za ministra. Na zabavo pa pride tudi nepovabljen gost, skrivnostni neznanec Luka Truth, ki se nikoli, niti ponoči, ne loči od svoje aktovke, klobuka in rokavic, so vsebino predstave povzeli v gledališču.
Za scenografijo in kostumografijo je poskrbela Vasilija Fišer, za izbor glasbe Jamnik. Rudolfa Senčarja igra Srečko Kermauner, v predstavi pa nastopajo še Lili Bačer Kermavner, Nina Franko, Nina Cijan, Miha Zrimšek, Maša Tkavec, David Čeh, Bojan Vister, Edi Gril in Božo Okorn.
STA, 18. 4. 2014
V Šentjakobskem gledališču na oder postavili Truth Story
:
:
STA,
30. 1. 2013
Po Ravnjaku umetniški vodja mariborske Drame Diego de Brea
STA,
11. 9. 2022
Na Ptuju premiera predstave Kdo se boji Virginie Woolf?