Preobrat v zgodbi se zgodi, ko se Ambrož spomni, da sta mu starša, preden sta ga zapustila in odšla v toplejše vode, naročila, da si mora nujno poiskat ženo, saj se sicer njihov rod ne bo nadaljeval. A kje naj jo najde? Povodnih ljudi je namreč veliko manj kot kopenskih in Ambrož ne pozna niti ene same povodne žene.
Zato se odpravi na kopno, kjer pa je svet zelo drugačen. Tamkajšnji ljudje nosijo obleke, namesto vode pijejo čudne tekočine in počnejo Ambrožu povsem nerazumljive reči. Da se ga ne bi bali, se mora zaviti v njihove obleke in se pretvarjati, da je eden od njih. A tudi tak se ne upa približati nobeni kopenski ženi. Dokler ga ena ne prosi, da bi ji odmašil odtok, skozi katerega spušča vso nesnago iz svoje hiše naravnost v reko. Ambrožu se to ne zdi prav, a če se ji hoče prikupit, mu ne ostane drugega, kot da ji pomaga. Ko pa se potopi v reko, da bi odmašil odtok, spozna nekoga, ki se z njegovo pomočjo pri zastrupljanju reke nikakor ne strinja, so vsebino predstave povzeli v PTL.
Predstava naslavlja številne težave, ki pestijo sodobnega človeka. Povodni mož Ambrož se, v nasprotju od povodnega moža iz Prešernove balade, na površju srečuje s kulturo potrošništva ter z okoljsko krizo. "Če lik povodnega moža interpretiramo kot personifikacijo strahu, ga v predstavi ogledamo v povsem drugačni luči. Izkaže se, da smo resnična grožnja kopenski ljudje in ne bitja, ki živijo v sožitju z naravo," so še zapisali v PTL.
Avtorica, koreografinja in režiserka predstave je Natalija Manojlović Varga, kot avtor besedila in soavtor predstave se podpisuje Rozman Roza. Avtor glasbe je Blaž Celarec. Soustvarjalci in izvajalci predstave so Barbara Kanc, Katarina Barbara Kavčič, Tines Špik in Rozman Roza. Scenografka je Sara Slivnik, kostumografka Vasilija Fišer.