Dobaj in Neus Barcons Roca v tandemu delata že nekaj let. Skupaj sta študirala ples v Salzburgu, kjer sta se tudi spoznala. Njuno sodelovanje ni omejeno zgolj na produkcijo končnega izdelka, ampak skupaj raziskujeta gib in določene koreografske prakse skozi daljše časovno obdobje.
Ob koncu šolanja sta se gibala nekje med Španijo, Belgijo in Slovenijo. "Ob tem, da vsak zase delava tudi za druge avtorje predstav, sva si želela izoblikovati svoj koreografski jezik. Kljub temu, da je nekaj, predvsem krajših predstav že za nama, se ta skupna govorica počasi oblikuje skozi delo," je pred premiero povedal plesalec.
Dodal je, da je njuno polje zanimanja široko: "Trenutno naju mogoče najbolj zanima, kako beremo gib. Še posebej v okolju, v katerem je jezik tako dominanten. Tudi v scenskih umetnostih. Kako pa je lahko ples samo to, kar je? Mogoče čisto funkcionalen, mogoče ornamenten, mogoče prazen... Kako nam intelekt preprečuje, da bi ples prav zares videli? Ob tem iščeva svoje načine gibanja, spogledujeva se s somatskimi praksami in drugimi disciplinami."
"Tja blizu skuša ustvariti prostor, ki je za trenutek ločen od zunanjih dejavnikov, ki bi mu narekovali ritem in vsebino, v katerem je gib plesalca slišan in v katerem (se) gledalec hkrati lahko vidi. Kakor človeška izkušnja v zgodovini lastne interpretacije naglo izgublja dražljaj, tudi frekvencam zvoka in gibalnim strukturam pripisujemo pomen glede na lastne pretekle izkušnje. Če nam dražljaj uspe ločiti od izkušnje in ga zaznati neposredovano, lahko gledanje postane zaznava, pot in izziv hkrati," piše v spremnem besedilu ob predstavi.
Njen izvor sega na manjši nemški festival, na katerem sta plesalca predstavljala krajše delo. Selektorica je poenostavila njun opis predstave in tik pred začetkom govorila o njenem pomenu. "Zaradi tega opisa je tudi najino delo bilo razumljeno na čisto drugačen način - skozi oči drugega gledalca. To je nekako bilo izhodišče za najino predstavo v PTL," je še razkril Dobaj.
Predstava je nastala v produkciji PTL v sklopu Prvenec 2018. Dramaturgijo podpisuje Andreja Kopač, oblikovanje prostora in kostumov Ajda Tomazin, oblikovanje luči in tehnične rešitve Janko Oven, avtor glasbe in zvočne podobe pa je Mario Marolt.