V dvanajstih dneh festivalskega programa so si obiskovalke in obiskovalci lahko ogledali sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu, tri predstave v programu za mlade, en ekskluzivni dogodek ter še sedemnajst dogodkov letos izjemno bogatega dodatnega programa, del katerega so bili problemski razgovori, okrogle mize, predstavitev novega kulturnega certifikata, zvočna raziskava, tri delavnice, štiri razstave, projekcija televizijske trilogije, bralne uprizoritve, dva dneva nominirancev in koncert.
Festivalski program je bil izjemno dobro obiskan, vstopnice za številne predstave so bile razprodane, obiskovalke in obiskovalci ter zainteresirana javnost pa so aktivno spremljali tudi vse dogodke dodatnega programa.
Festival je letos potekal tudi na dveh novih lokacijah v Kranju in tako poglobil lokalna partnerstva in sodelovanja. Na festivalu je sodelovalo več kot 350 umetnic in umetnikov ter drugih gostujočih.
»Zaključujemo še eno izjemno uspešno izvedbo tega pomembnega kulturnega dogodka, ki že dolga leta predstavlja vrhunce slovenske gledališke ustvarjalnosti. Ponosen sem, da smo v Kranj pripeljali izjemne predstave, diskusije in srečanja. Znova se iskreno zahvaljujem vsem zaposlenim in sodelavcem Prešernovega gledališča Kranj in seveda vsem ustvarjalkam, ustvarjalcem, strokovnjakinjam, strokovnjakom in ekipam, s katerimi smo spletli živo zgodbo iz plodnega tkiva slovenske dramatike in gledališča,« je ob zaključku festivala povedal direktor Prešernovega gledališča Jure Novak.
Ministrica za kulturo Astra Vrečko je v nagovoru izpostavila častitljivo obletnico TSD. Kot je poudarila, lahko to tradicijo ohranjamo zgolj v državi, ki je mirna in ima za to vse pogoje. "Zato je nas da te pogoje ustvarjamo in ohranjamo," je poudarila.
Kranjski župan Matjaž Rakovec pa je izpostavil, da TSD niso zgolj predstave, temveč je TSD kulturni prostor za neposreden stik med ustvarjalci in občinstvom ter prostor za doživljanje kulture v najbolj žlahtnem pomenu.
Slovesni zaključek v režiji Bora Ravbarja se je začel s pozdravnimi nagovori direktorja Prešernovega gledališča Kranj Jureta Novaka, župana Mestne občine Kranj Matjaža Rakovca in ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko, nato je sledila podelitev nagrad. Prireditev, ki sta jo povezovali Vesna Pernarčič in Vesna Slapar, je obogatila glasbenica KiKi.
Prešernovo gledališče nagrado po izboru občinstva podeljuje v sodelovanju s časopisom Gorenjski glas in Mestno občino Kranj. V konkurenci je bilo sedem uprizoritev tekmovalnega programa (Antigona, Deževen dan v Gurlitschu, Druga preteklost, Juriš, Mrakijada, Pohorski bataljon, Spolna vzgoja II (1–5)) ter pet uprizoritev spremljevalnega programa (deklici, Heroj 4.0 – Business as Usual, Nekaj v zraku (Al Araf), Noli me tangere, Realisti). Nagrado je prejela uprizoritev SPOLNA VZGOJA II: Diagnoza + Consentire + Zmožnost + Igre + Borba v režiji Tjaše Črnigoj, v produkciji Nove pošte (Maska Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče) in Mesta žensk. Uprizoritev je prejela tudi posebno nagrado tedna slovenske drame po presoji žirije za inovativen performativni pristop k občutljivi tematiki.
Izmed sedmih uprizoritev v tekmovalnem programu selektorice Alje Predan je strokovna žirija, ki so jo sestavljali Aleš Jan (predsedujoči), Pia Brezavšček in Mirna Rustemović, soglasno razglasila, da Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev prejme Mrakijada v izvedbi SNG Drama Ljubljana v režiji Nine Rajić Kranjac.
"Uprizoritev združuje izjemne in dovršene pristope sodobnega gledališča," je v obrazložitvi zapisala in izpostavila žirija, da igralci predstave polnokrvno živijo v svojih vlogah in transformacijah, izkoriščajo svoje odrske priložnosti ter vsak zase in vsi skupaj najdejo trenutke, ki občinstvo zapeljejo v magičnost gledališča.
Nagrado Tedna slovenske drame za najboljšo igralko prejme Tina Vrbnjak za vlogi Pokojne matere, prve Rimljanke, in Prvega oznaša v uprizoritvi Mrakijada v režiji Nine Rajić Kranjac ki je nastala v produkciji SNG Drama Ljubljana. Kot najboljšega igralca so nagradili Benjamina Krnetića za vlogo Ferdija, Rimljanovega sina iz drugega zakona v istoimenski uprizoritvi.
Na natečaj za nagrado za mladega dramatika, na katerem se za nagrado potegujejo besedila avtorjev, starih do trideset let, je letos prispelo devet besedil. Med njimi je strokovna žirija v sestavi Rok Andres (predsedujoči), Miriam Kičiňová in Jakob Ribič nominirala tri besedila: Jaka Smerkolj Simoneti: Mimobežnice, Brina Jenček: Grem greš greva pljusk 2 young 4 4ever ЕЛА НАДВОР ДА СЕ ИЗЛУПАМЕ strah me je prevelikih oči in premajhnih medvedov bližamo se končni postaji prosim izstopite pogoltnila sem te in izpljunila rahlo prežvečenega in Tilen Oblak: Čisto pravi deček. Žirija je nagrado soglasno dodelila Brini Jenček.
Kot je pojasnila avtorica, različni drobci naslova drame, ki je njeno diplomsko delo, odražajo različne faze razmerja in občutke ter viharno obdobje tik pred razhodom. Žirija pa je v obrazložitvi nagrade zapisala, da je besedilo sveže in neposredno, predstavlja razpadajoči svet in v njem razpadle odnose, ki so ujeti v komunikacijsko pustinjo, omejeno zgolj na ekstrakt jezika sodobne tehnologije.
Nagrado Slavka Gruma so letos podeljujevali že 45-ič. Med štiriindvajsetimi besedili je že omenjena žirija nominirala naslednja štiri besedila: Marko Bratuš, Haris Pašović: Najboljša evropska predstava, Tjaša Mislej: Prva beseda je mama, Daniel Day Škufca: Budnost zimskega jutra in Iza Strehar: Nezakonske matere. Nagrado so soglasno podelili Izi Strehar.
Kot je v obrazložitvi Grumove nagrade zapisala strokovna žirija, ki je izbirala med 24 besedili, dramsko besedilo Nezakonske matere ni samo pogled na družinske odnose, kot se spreminjajo v 20. in 21. stoletju, ampak je predvsem drama o odnosu do materinstva. "Iza Strehar v drami spretno gradi dramski svet, v katerem je ženska ujetnica patriarhalnih razmerij in pričakovanj, a se (ne)uspešno bori za svoj glas in svobodo izbire," piše žirija.
Avtorica je v izjavi medijem ob prejemu nagrade opozorila, da bi dramatika v Sloveniji lahko imela boljši položaj. "Z obžalovanjem opažam, da je s strani gledališč premalo želje po uprizarjanju neke sodobne slovenske dramatike, čeprav ta gledalce zanima, o tem priča tudi dobro obiskan TSD," je izpostavila nagrajenka, ki je vesela Grumove nagrade kot najvišje nagrade za dramatiko.
Priznanje Vladimirja Kralja za kritiško in teatrološko delo v zadnjih dveh letih ter nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije vsaki dve leti za dosežke na področju kritiškega, teatrološkega, dramaturškega, uredniškega ter drugega, dejavnosti društva ustreznega strokovnega dela na področju uprizoritvenih umetnosti. Strokovna komisija v sestavi Diana Koloini, Alja Predan, Maša Radi Buh, Rok Vevar in Barbara Skubic je nagrado in priznanje letos podelila prejemnicama: Marinki Poštrak nagrada Vladimirja Kralja za življenjsko delo in Zali Dobovšek priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih.
Vsem nagrajencem 54. Tedna slovenske drame iskreno čestitamo!