Predstava tematizira človeško zmožnost, da je ustvarjalen, četudi ni popoln, so zapisali v PTL. Spomnili so, da sta pravljico pisateljica Svetlana Makarovič in ilustrator Marjan Manček posvetila otrokom s cerebralno paralizo. V njej sta želela mlade bralce opozoriti, da ljudje gibanje jemljemo za samoumevno, vse dokler se ne ustavi.

Prizorišče predstave je gozd, kjer je najpomembnejše gibanje. Za mamo veverico in njene male veveričke ni pomembnejšega od skakanja z veje na vejo, tekanja in lovljenja. Vse dokler se ne rodi poseben veveriček, ki ga tačke ne ubogajo. Veveriček, ki ne more skakati tako kot vsi ostali, je sprva zaradi drugačnosti izključen, a kmalu prav on spremeni gozd. Nauči se šteti lešnike, napovedovati vreme po oblakih, peti in celo pripovedovati pravljice. In tako tudi on dobi svoje prav posebno mesto v gozdu.

Za koreografijo je poskrbela Maša Kagao Knez, za avtorsko glasbo Blaž Celarec. V predstavi igrajo Maša Kagao Knez, Blaž Celarec, Vito Weis in Joseph Nzobandora-Jose, ki se podpisujejo tudi kot soustvarjalci. Za sceno je poskrbela Ajda Vogelnik, kostumografinja je Barbara Stupica.

Ivana Djilas je režiserka, ki je zrežirala že okoli 50 gledaliških predstav v skoraj vseh slovenskih profesionalnih gledališčih, od teh polovico za otroke in mladino. Njeno gledališko delo je zelo raznoliko, v njem rada uporablja različna izrazna sredstva in meša odrske žanre: lutkovne, glasbene, plesne, pripovedne, a vedno z značilno poetiko režiserke, katere rokopis je jasno prepoznaven, so še zapisali v plesnem teatru.