Kot je na novinarski konferenci povedal Samobor, je uprizoritev v minuli sezoni nastala v okviru mednarodne trilogije, ki sta jo v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu po Müllerjevem delu zasnovala režiser Sebastijan Horvat ter avtor priredbe in dramaturg Milan Ramšak Marković. Vsaka od uprizoritev trilogije tematizira drug vidik drame: ljubljanska, ki je nastala po prevodu Mojce Kranjc, se osredotoča na intimno zgodbo Gleba in Daše.
Gleb Čumalov se po nekaj letih državljanske vojne po oktobrski revoluciji vrne domov, kjer se znajde v tovarni cementa, ki kljub visokoletečim revolucionarnim maksimam sameva. Njegova vrnitev domov je tudi vrnitev k ženi. Toda žena mu ne vrača poljubov in objemov. Zaljubljena je drugam: njena ljubezen je zdaj Revolucija. Glebov cilj je od tega trenutka dvojen: prepričati novo oblast, da lahko ljudje/delavci sami ponovno usposobijo tovarno ter ponovno pridobiti srce svoje žene, so vsebino igre povzeli v Drami.
Ramšak Marković je na novinarski konferenci povedal, da so pri postavljanju ljubljanske predstave na oder izhajali iz ideje, kako bi delovalo, če ljubezenski odnos med protagonistoma igre, ki je obremenjen z zgodovino, iztrgajo iz tega konteksta in ga postavijo v meščansko stanovanje, kot da se nahaja v neke vrste vakuumu.
Horvat pa je povedal, da so želeli, da predstava "bolj kot na nekem plakatnem političnem polju deluje na našo čutnost, da se naseli v naša pričakovanja in nas straši kot pošast od znotraj ter da nam povzroča neko nelagodje". Predstava po njegovih besedah "od nas zahteva, da najdemo nek čuten aparat, ko jo bomo gledali".
"Predstava noče biti cinična, noče biti ironična. Verjame v stvari in operira z določeno prtljago realnosti, ni pa realistična," je še povedal in dodal, da je v predstavi vrsta elementov, ki poskušajo vzpostaviti močno atmosfersko gledališče, ki operira na čutni ravni, od glasbe in zvokovnega plana do vizualnega.
Nataša Barbara Gračner, ki nastopa v vlogi Daše, je postavljanje predstave na oder opisala kot "hojo v neznano", samo uprizoritev pa kot "neizmerno čudno" in "izjemno močno atmosfersko vpeto", kar od igralcev zahteva drugačne vrste koncentracijo kot pri drugih postavitvah. Sama pri sebi mora vzpostaviti "nek čuden vakuum ali mir, iz katerega počne stvari na odru", ta čuden mir izvajalke pa mora "biti poln nekih opotekajočih se korakov ali absolutne nesigurnosti vstopa v prostor in čas", ki pa se v ničemer ne razlikuje od časa, v katerem živimo, z njegovo negotovostjo.
Marko Mandić, ki je prevzel vlogo Gleba, je med drugim povedal, da so na vajah dolgo nosili obrazne maske, kar je verjetno do določene mere omejilo tudi obrazno mimiko, ki bi jo sicer razvili, kar je njihovim vlogam dodalo dodaten sloj.
Glasbo podpisuje Drago Ivanuša, ki je izpostavil, da glasba v predstavi deluje "na nek čuden kontradiktoren način". Kot je povedal, je pred nami intimna zgodba in naravno bi bilo, da jo glasba podpira. A namesto tega v predstavi skupaj s scenografijo in atmosfero deluje rušilno proti likom.
V predstavi igrajo še Igor Samobor, Vanja Plut, Nejc Cijan Garlatti, Gorazd Logar, Timon Šturbej in Drago Ivanuša (glas). Scenograf in avtor videa je Igor Vasiljev, kostumografinja Belinda Radulović, oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek.
Predstavo so v marcu dvakrat izvedli v neposrednem prenosu z Velikega odra Drame. Po sobotni premieri načrtujejo prvi sklop ponovitev od 15. do 20. ter 22. novembra, 27. novembra bo sledilo gostovanje na Cement festu v Beogradskem dramskem pozorištu.