"V pepelu naših prednikov bomo našli med," je o predstavi zapisal Kristijan Krajnčan. V sodelovanju z osmimi glasbeniki in plesalci je ustvaril delo, ki povezuje starinske običaje in sodobno improvizacijo.
Ob tem poudarja, da projekt ni avtentično izvajanje ljudskih plesov in glasbe. Gre za rekompozicijo in reintegracijo antičnih idej in konceptov skozi sodobni kalejdoskop, z ohranjenim bistvom sporočila pesmi. Projekt si prizadeva, da bi vrednote, ki so v današnjem hitrem življenjskem ritmu že davno pozabljene, potegnili iz teme pozabe. Od tod tudi izvira ideja za naslov; med kot simbol človekove povezanosti in soodvisnosti od narave in kot zakopan stari ljudski zaklad, ki ga je vredno spraviti na površje. Ali metaforično rečeno, ni zlato tisto, ki se sveti, temveč med. Vračanje k naravi, obračanje stran od materialnega, vračanje.
"Ko se kot sodobni umetnik lotiš ljudskega materiala, se moraš najprej vprašati - zakaj; zakaj bi sploh karkoli spreminjal, odvzemal in dodajal, če je že v osnovi perfektno? Odgovor sem našel v svojem videnju življenja. Edini način, da vemo, kdo smo, je, da z enim očesom gledamo v preteklost, z drugim pa v prihodnost. Ti dve točki dajeta pomen sedanjosti; korenine in kultura naših prednikov ter kreativnost in vizija poti naprej. Ljudska kultura je živa stvar, ki se v svojem predajanju med generacijami neprestano spreminja in pridobi na vrednosti, če jo znamo osmisliti skozi sodobno doživljanje sveta," je še zapisal Kristjan Kranjčan.
Projekt s širokim naborom od tradicionalne tematike do sodobnega medija nagovarja širok spekter občinstva. Tako starejšo publiko, ki ji je bližja tradicionalnost ljudskega plesa in glasbe, kot tudi mlajšo generacijo, ki je v stiku s sodobnim in ji je preko forme približana danes že nekoliko oddaljena tematika. Presek dveh svetov tako služi tudi medgeneracijskemu povezovanju, so o predstavi zapisali v zavodu Exodos.
Kristijan Krajnčan v predstavi igra na bobne, violončelo in tolkala, Tomaž Gajšt na trobento in krilovko, Boštjan Simon na saksofon in Robert Jukič na kontrabas. Plesni del ustvarjajo Žigan Krajnčan, Katja Legin, Kristyna Šajtošova in Bor Prokofjev.
Kristijana Krajnčana, enega bolj samosvojih slovenskih jazzovskih ustvarjalcev in tudi skladateljev filmske glasbe, občinstvo nemara najbolj pozna po one-man projektu DrummingCellist, pri katerem igra tako bobne kot violončelo. Tokrat bo po podobnem projektu Skriti mit iz leta 2015 predstavil multidisciplinarno plesno-glasbeno predstavo.
Koncept, ki ga je izdelal s koreografom, bratom Žiganom, izhaja iz slovenske folklore in mitologije. Koreografija temelji na tradicionalnih ljudskih plesih, ki pa so predrugačeni skozi optiko sodobnosti. Gre za nadaljevanje Kristijanovega solističnega projekta, v katerem raziskuje svojo dediščino, so o predstavi zapisali pri Jazz Festivala Ljubljana
Vstop na predstavo je prost.
Producentka predstave je Nataša Zavolovšek. Pod produkcijo se podpisuje Zavod Exodos Ljubljana, pod koprodukcijo Cankarjev dom. Partnerja pri predstavi sta Ustvarjalni center Krušče, Pekinpah ob podpori Mestne občine Ljubljana.