Berger je uvodoma pojasnil, da bodo letos delali pod navedenim geslom Rose Luxemburg, obravnavali pa bodo dva večja življenjepisa in sicer Antonia Gramscija in Edvarda Kocbeka ter serijo "biografij iz vsakdanjega življenja, pripetega na figure, mite, posamezne zgodbe in slovenske igralce, ki v tem času prihajajo na prizorišče".
Gledališko sezono 2021 bodo 21. februarja začeli s predstavo Črna koža, bele maske, ki se bo po besedah plesalke, koreografinje in režiserke Maše Kagao Knez ukvarjala s slovenskimi oziroma z zakoreninjenimi stereotipi o Afriki in Afričanih. Gre sicer za skupni projekt z Ivano Djilas, predstava pa je povezana z rasizmom, ki je po besedah Maše Kagao Knez del kolektivnega. Prinesla bo mešanico plesno-glasbenega potovanja, je dodala Ivana Djilas. Šlo bo za koprodukcijo s Plesnim teatrom Ljubljana. Premiero bodo spletno prenašali.
Maja bo sledila predstava Primer Kocbek: In stoletje bo zardelo. Kot je povedal režiser te predstave Berger, bo šlo za osvetlitev problema Kocbek, s katerim se prek različnih del, mnenj in študij srečuje od svojih gimnazijskih let.
Kocbeka bo skušal prikazati na podlagi dela In stoletje bo zardelo Andreja Inkreta v dramatizaciji Eve Mahkovic, kot režiserja pa ga zanima, "odnos zaveze do partizanstva in zvestobe do partizanstva do konca in preko roba in tudi odnos do izdajalcev. Do izdajalcev v vsakdanjem življenju, do političnega izdajalstva, kolaboracije in podobno," je še dodal.
V jesensko-zimskem delu gledališke sezone bodo v APT v režiji Juša Zidarja septembra pripravili uprizoritev Pisma iz ječe, ki bo govorila o Antoniu Gramsciju (1891-1937), italijanskem političnem zaporniku v času fašizma, ustanovitelju italijanske komunistične partije, pisatelju in političnem teoretiku, ter temeljila na njegovem polliteralnem enako naslovljenem delu.
Gre za izjemno izpoved naprednega misleca in vrhunskega vsestranskega razumnika, ki poskuša razumeti in sooblikovati svet, ki ga obdaja, ne pa revanšistično obračunati z drugače mislečimi, je dejal Zidar in hkrati opozoril na aktualnost Gramscijevih zapisov.
Zadnjo letošnjo predstavo Neodgovorjeni klici oziroma avtorski projekt po motivih knjige Fragmenti ljubezenskega diskurza francoskega filozofa Rolanda Barthesa (1915-1980) bo novembra pripravil režiser Jan Krmelj.
Šlo bo za premislek o krhkosti človeških odnosov in skupnosti, ki bo temeljil na Barthesovi knjigi, ki jo dojema kot "zemljevid emocij in neizrečenosti, žalosti in hkrati veselja" ter človeških vezi. Gre za kontemplacijo o ranljivosti, ki si jo je že dlje ćasa želel raziskati, je še dejal Krmelj.
Berger je na novinarski konferenci ali "informansu", ki so jo zgolj spletno prenašali, opozoril, da je APT letos stopil v 15. leto svojega delovanja, v tem času s pripravili blizu 70 premier.