Premierna uprizoritev je bila 20. januarja in je po navedbah Rakuš doživela velik uspeh. Na sporedu Gledališča Bochum je predstava, s katero vabijo v svet nevrodiverzitetnih struktur ter Amsterdama kot doma izgubljenih duš, vse do konca marca, je razvidno iz spletne strani gledališča.
Pod režijo in koreografijo predstave se podpisujeta nizozemska plesalca in koreografa, brat in sestra Imre in Marne van Opstal. Mednarodno zasedbo plesalcev in treh igralcev Gledališča Bochum sestavljajo Chloe Albaret, Pierre Bokma, William Cooper, Francesc Nello Deakin, Boston Gallacher, Stacyian Jackson, Ramon John, Emilie Leriche in Meng-Ke Wu.
Slovenska avtorica Janja Rakuš v vrtoglavem delu Voodoo valček sredi amsterdamske rdeče četrti poetično in brutalno ustvarja raztrgan svet, sestavljen iz algoritmov, kolektivne osamljenosti in neizpolnjenih hrepenenj. Tu se skoraj po usodi srečajo nekdanja odvetnica Ivana ter spolna delavca Orfan in Kinga ter varovanec Wilhelm.
Vsi so epileptiki, ki jih preganjajo krči in iščejo novo identiteto v svetu, ki se zdi, da resnično ni narejen zanje. Svet, iz katerega bežijo z zdravili, glasbo in duhovnimi vpogledi. Orfan, pesnik, se med seansami s strankami sprašuje o višjem smislu in svoji pripadnosti, medtem ko se Ivana spopada s čustvenimi posledicami svojega nemoralnega dela in razpadom svojega ljubljenega rojstnega mesta. Wilhelm je zasvojen s svojo Daily Jesus App in špekulacijami o nesmrtnosti.
Imre in Marne van Opstal uporabita moč jezika in razkošje podob, da bi raziskala protislovja in skrita hrepenenja likov. Čudaški svet, v katerega se potopi ansambel, se zdi kot ukrojen za njune večplastne, nadrealistične in močne koreografije. Pričaka nas naval dotika in gibanja, ne da bi pri tem izgubili razum in humor, so o predstavi zapisali na spletni strani gledališča.
Obisk predstave je priporočen za starejše od 16. leta naprej, saj produkcija vsebuje prizore z eksplicitnim jezikom v povezavi s spolnimi dejanji.
Roman Voodoo valček za epileptike s podnaslovom Hipergrafično romanje v 36 urah je, kot so zapisali pri LUD Literatura, konceptualno delo, skozi katerega se s težavo prebijemo, če ga prebiramo po linearni poti, saj je "motor", ki protagoniste in naracijo zgodbe poganja naprej, sestavljen iz epileptičnih, kozmoloških, antropoloških, poetičnih in alkimističnih dognanj, ki v svojem nizu sestavljajo nekakšno časovno spiralo, v kateri se nehote znajdemo na samem začetku.
Rakuš v svojem romanu ne pokaže samo na dejstvo, da je prava narava časa ciklična, medtem ko je realnost že v osnovi sestavljena iz vizualnih in zvočnih fragmentov, temveč pokaže na prepredenost epileptičnih razodetij z religioznimi izkušnjami in gnostičnimi spoznanji, racionalnih ugotovitev z iracionalnimi "vrinki" in sodobnih fetišev s prastarimi tabuji, okrog katerih se travmatično jedro v iskanju katarze vsakič znova razpira. Konstrukt realnosti je umetniški in hiper-realen, česar se avtorica zelo dobro zaveda.
Kot so še zapisali, bralec med prebiranjem romana, ki je izšel leta 2014 pri založbi Pivec, dobi namreč občutek, da ne gre zgolj za malce nenavadno literarno delo, temveč za večplastni gnostični esej, ki na nekem nezavednem nivoju ustvarja pravo pravcato epileptično sekto apokaliptičnih razsežnosti. Voodoo valček za epileptike je poleg filozofske širine in antiideološke ostrine tako vizualno kot zvočno izredno razgiban eksperimentalni roman. Vizualno ga poleg inovativnega literarnega gradiva in odlomkov iz Biblije sestavljajo tudi t.i. hipergrafije, brati pa ga je mogoče na različne načine - tudi kot spletni dnevnik, priročnik za vstajnike in mitološko sakralno čtivo.