Kot je na novinarski konferenci povedal Pipan, ki je tudi dramaturg in režiser predstave, je idejo za uprizoritev Hamsunovega romanesknega prvenca iz leta 1890 dal umetniški vodja postdramskega programa Mini teatra Ivica Buljan. Pipan se pri priredbi, ki temelji na še ne objavljenem prevodu romana Marije Zlatnar Moe - prejšnji je bil iz leta 1925 - ni lotil klasične dramatizacije, saj si je želel, da uprizorijo roman in ne drame.

Hamsun je po Pipanovih besedah v evropsko književnost vnesel prvine, ki so jih pozneje uporabljali tudi drugi pisatelji, kot so Franz Kafka, James Joyce in Albert Camus. Njegov glavni junak je žrtev notranjih in družbenih bojev, nima od česa živeti, predvsem pa je ves čas neznosno lačen. "Prav na točki največje lakote pa nastane literatura, umetnost, gledališče," je menil Pipan in poudaril, da predstava preizprašuje prav razmerje med gladovanjem in gledališčem oziroma, kot se je izrazil, med kruhom in duhom.

Predstavo je Pipan označil za velik projekt, ki bi prej sodil v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma kot na oder Mini teatra. Ob tem je pohvalil celotno igralsko zasedbo in še posebej Mandiča, ki odigra cel roman, s čimer je po njegovem mnenju izpolnil misijo nemogoče.

Mandić je dejal, da je bil pri procesu učenja predstave pozoren na vse malenkosti v okolici, od sicer nepomembnih stvari na cesti do odlomkov v filmih, kar je vse sestavljal v tudi sicer razpršeno zgodbo junaka brez imena.

Poleg Mandića v predstavi, ki bo premiero doživela v nedeljo, 14. junija, igrajo še Nina Rakovec, Brane Grubar, Tadej Pišek, Nina Valič in Maruša Majer. Rakovec je dejala, da je s pomočjo režiserja znova odkrivala svoje igralske plati, ki jih še ni poznala, Valič pa je izpostavila Pipanovo priredbo romana, ki je po njenem mnenju enkratna.

Predstava, ki traja skoraj tri ure in je po Buljanovih besedah po duhovni in ambiciozni plati največji projekt letošnje sezone Mini teatra, je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj. Scenografinja je bila Sanja Jurca Avci, kostumografinja Ana Savić Gecan, za glasbo pa je poskrbel Mitja Vrhovnik Smrekar.