Protagonistka pripoveduje zgodbo o svojih treh ljubeznih. Skoznjo slika moške kot čudna bitja z drugega planeta, v vse to pa je vpleten politični diskurz upora tako proti fašizmu kot proti meščanskemu konformizmu, so zapisali v Mini teatru.

Dramsko besedilo Ribica je bilo v gledališkem časopisu objavljeno septembra 1957 in pospremljeno z besedami: "P. P. Pasolini (je) nedavno končal komični monolog v enem dejanju." Tekst je Pasolini napisal za igralko Alido Valli, rojeno v Pulju, vendar je delo ostalo neuprizorjeno, v knjižni obliki pa je bilo objavljeno šele posthumno, leta 2001 v peti knjigi Pasolinijevih zbranih gledaliških besedil.

Pier Paolo Pasolini (1922-1975), ki je, kot so zapisali v Mini teatru, Buljanov najljubši avtor, se je rodil v Bologni v Italiji. Bil je eden najbolj vsestranskih ustvarjalcev 20. stoletja - filmski režiser, pesnik, pisatelj, filozof in novinar.

V zgodnji mladosti se je eno leto šolal v Idriji. Že zelo zgodaj je postal član komunistične partije, iz katere so ga izključili zaradi odkrite homoseksualnosti. Pozneje je gradil močan odpor proti rastoči kapitalistični družbi in se hkrati distanciral od levega odporniškega gibanja zaradi po njegovem neupravičenega optimizma in apatičnosti. Na filmskem področju je nase opozoril s trilogijo filmov o srednjeveškem svetu. V slovenskem prevodu so na voljo romani Izrek, Amado mio, Nasilno življenje, Nafta ter nekaj knjig pesmi.

Besedilo za predstavo Ribica je prevedla Oriana Girotto, za glasbo je poskrbel Mitja Vrhovnik Smrekar, scenografka in kostumografka je Ana Savić Gecan.