STA, 11. 6. 2012

V MGL se bodo s Plesom v dežju poklonili generaciji 57'

Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) bo v torek krstna uprizoritev predstave Ples v dežju, nastale v koprodukciji z Anton Podbevšek teatrom. To bo poklon avtorjema kultne filmske in literarne predloge, Boštjanu Hladniku in Dominiku Smoletu, pripadnikoma prevratne generacije 57', je na predstavitvi povedal režiser Matjaž Berger.
:
:
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin
Foto: Barbara Čeferin

Z zadnjo premiero v letošnji sezoni bodo v MGL odprli cikel predstav, poimenovan Nostalgija. Predstava je nastala po Hladnikovi ljubezenski drami na velikem platnu Ples v dežju (1961), ki izhaja iz Smoletovega romana Črni dnevi in beli dan (1958). Vendar s tem krog referenc nikakor še ni sklenjen, je poudaril Berger, ki se podpisuje tudi pod scenografijo predstave.

Kot je dejal, je bilo ustvarjanje predstave interdisciplinarni projekt. Pri študiju so se oprli na mnogovrstno literaturo o jezikovnem inovatorju Smoletu, sodelovala sta tudi filmska teoretika Zdenko Vrdlovec in Stojan Pelko ter igralska legenda Marko Baloh. Ta je v filmu poleg legendarne Duše Počkaj zaigral v vlogi učitelja Petra, nesojenega slikarja, ki v podnajemniški sobi blodi skozi življenje.

Baloh je edini še živeči soustvarjalec filma, ki so ga filmski kritiki ob 100-letnici slovenskega filma leta 2005 izbrali za najboljši slovenski film vseh časov. Ples v dežju velja tudi za prvi slovenski "film noir", ki je v slovensko sedmo umetnost vnesel piš evropskega modernizma. Hladnik ga je posnel, ko se je iz Pariza vrnil v črno-belo, ideološko obremenjeno Ljubljano, je pojasnil Berger.

Zakaj smo izbrali prav to predstavo, ni pravo vprašanje, je dejal Berger. Pomembneje je razmišljati, zakaj smo izbrali Smoleta in Hladnika v času, ki je podoben koncu 50. let minulega stoletja, času ustvarjalcev, poimenovanih generacija 57'. Ta se je želela spoprijeti z generacijo svojih staršev, je pojasnil Berger.

Naproti slikarju Petru je postavljena nerealizirana gledališka igralka Maruša, poklicno in zasebno preplašena in negotova ženska. Ta kultni film s pomočjo črno-bele fotografije upodablja temno in svetlo plat ljubezni, splet in razkorak fantazije in resničnosti, ki ju utelešata glavna junaka.

V predstavi ju igrata Jana Zupančič in Sebastian Cavazza. "Čutim izjemno odgovornost do lika in avtorjev", je dejal Cavazza. V predstavi igrajo še Pavle Ravnohrib, Jaka Lah, Barbara Ravnikar in Tomislav Tomšič.

Avtorica dramatizacije in dramaturginja je Nana Milčinski. Kostumograf je Alan Hranitelj, avtor glasbe Peter Penko, član dvojca Silence. Pod intermedijsko intervencijo se popisuje Igor Štromajer. V novomeškem Anton Podbevšek teatru bo premiera 4. septembra.