Z dramatizacijo Mirčevske so po besedah direktorice in umetniške vodje Barbare Hieng Samobor dobili povsem novo igro, ki se sicer drži osnovne zgodbe in je ne pači, obenem pa ji dodaja in odvzema nekatere prvine. Tako so v prenovljenem besedilu izpuščeni podrobni prizori učenja novega bitja, medtem ko je poudarjen njegov superioren intelekt. Svet, ki ga je želela prestaviti Mirčevska, je sodoben, gledalcu pa lahko vzbuja tudi različne asociacije na različna pretekla obdobja, je na novinarski konferenci povedala Hieng Samoborjeva.

Zgodbo je Mirčevska, ki je tudi dramaturginja uprizoritve, postavila na inštitut, v katerem opravljajo različne biomedicinske raziskave. Poleg dovoljenih raziskav se lotevajo tudi tistih, ki so vprašljive z etičnega vidika. Mirčevsko je, kot je pojasnila, tako bolj zanimal ta vidik raziskovanja kot osrednja zgodba o ustvarjenem stvoru, ki je pozneje zaradi svoje podobe nesprejet. Ljudi v inštitutu je razvrstila po kategorijah, od tistih, ki jih ne zanima, kaj se v inštitutu dogaja, do znanstvenikov, ki v želji po napredku prestopajo meje etičnega. Nad vsemi bdi predstavnica države, ki zagovarja etičnost. Mirčevska je želela ponuditi prostor, ki bi odprl diskurz o etičnosti ter o pomanjkanju vizije in vnaprej določenih ciljih.

Režiser se po besedah Hieng Samoborjeve v predstavi, ki se giblje med pravljico in šokom, ni odrekel fascinaciji in atraktivnosti. Sam pa je poudaril, da se je soočal z zelo močnim tekstom. Zanj so po njegovem mnenju imeli dovolj časa, saj je počival in se medil čez celo poletje.

Jure Henigman, ki mu je bila dodeljena vloga raziskovalca Viktorja Frankensteina, je dejal, da je bil razočaran nad patetičnostjo, prisotno tako v romanu kot v filmu. Milerju se je tej uspelo izogniti, kar je po Henigmanovem mnenju ustvaril z brisanjem meja, kaj je resnično in kaj ne ter z blaznostjo, ki lik raziskovalca rešuje patetičnosti. Miler je dodal, da je z blaznostjo med drugim želel opozoriti na politično situacijo, v kateri se zdi, da jo zaznamujejo tudi blazne osebe.

Poleg Henigmana v predstavi igrajo še Matej Puc, Boris Ostan, Domen Valič, Iva Krajnc, Bernarda Oman, Stannia Boninsegna, Tina Potočnik in Lana Kariž Meško k. g.. Avtor glasbene opreme je Miler, scenograf Branko Hojnik, kostumografka pa Jelena Proković.

Predstava ponuja zgodbo mladega znanstvenika Victorja Frankensteina, ki želi ustvariti umetnega človeka, ki bi kljuboval zakonom narave. Vendar pa ustvari stvor, nasilno pošast. Kljub temu je pošast trpeče in čuteče bitje, ki hlepi po družici, pri svojem stvarniku pa išče podporo in odgovornost.

Po premieri bo časopisna družba Dnevnik podelila nagrado najboljšemu gledališkemu ustvarjalcu oziroma ustvarjalki MGL v pretekli sezoni.