Uprizoritev se, kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Hieng Samoborjeva, odreka vsem vulgarizmom, aktualizacijam in posploševanjem ter pred gledalca postavlja hitro skico dela naše evropske stvarnosti. Humor v predstavi je zelo pretanjen, poanta pa je po njenem prepričanju celo jasnejša, kot pri Ionescu samem.

Jacques je čudak in nehvaležni sin, ki zavrača osnovne življenjske ideale, rituale in najljubša načela svojih staršev. Ti se v želji po nadaljevanju vrste dogovorijo za poroko z Roberto. Po dolgem in vztrajnem pritisku družine se Jacques le vda v usodo in se poroči z njo. A proti pričakovanju in željam obeh družin se Jacques in Roberta zapleteta v iskren in pristen ljubezenski odnos. Njuna čustva družini sprejmeta kot nezaželena, saj ta ne dajejo konkretnih rezultatov, prihodnost pa je vendar le v reprodukciji in konformističnem prilagajanju normam in zahtevam vrste, so o predstavi zapisali v gledališču.

Po besedah dramaturginje predstave Eve Mahkovic Ionescova absurdna enodejanka nadvse duhovito problematizira konflikt generacij, tradicijo, proces osvobajanja in osamosvajanja. Gre za vedno in še posebej danes aktualen tekst. Jacques, ki na začetku zavzame pasivno držo, dobro ponazarja današnjo mlado generacijo. Poleg tega Ionesco vpelje tudi močno dramaturgijo jezika. Končna pomiritev oziroma razrešitev situacije tako odseva tudi na ravni jezika.

Predstavo je režiral srbski režiser Miloš Lolić, ki je tudi scenograf predstave. Kostumografka je Maria Jelesijević, za glasbo pa je poskrbel Luka Ivanović. Trije mladi ustvarjalci iz Beograda po besedah Hieng Samoborjeve sodijo med njene najmodernejše in najbolj mladostne sogovornike doslej, pri čemer pa, kot je poudarila, svoje mladosti ne podčrtavajo. V Lolićevem in Ivanovićevem svetu so ljudje vseh starosti, jih skušata razumeti in jih imata rada. Ker ni izključevanja, iz tega raste zelo posebna poetika. Ena od značilnosti predstave je tudi tesna prepletenost zvočne podobe in režije, ki je vseobsegajoča v smislu odgovornosti, je še poudarila Hieng Samoborjeva.

Jezik je oblikovala Maja Cerar, ki je prevod Aleš Bergerja označila za izvrstnega. Vendar pa je po njenih besedah govor le en del, ki skupaj z ostalimi sestavlja partituro celotne predstave, po kateri je odigrana uprizoritev.

V naslovni vlogi nastopa Jurij Drevenšek, ob njem pa še Viktorija Bencik, Nika Rozman, Primož Pirnat, Mirjam Korbar Žlajpah, Janez Starina, Judita Zidar, Uroš Smolej in Tjaša Železnik.