Po besedah ravnateljice ljubljanske Drame Vesne Jurca Tadel se drama Še vedno Alice osredotoča ne samo na počasno drsenje glavne junakinje, znanstvenice, ki jo na vrhuncu kariere prizadene zgodnja oblika Alzheimerjeve bolezni, v svet, v katerem ne ve več, kdo je, ampak tudi na to, kako se s tem sooča tako njena najožja okolica kot medicinska srenja, in kako demenca vpliva na življenje številnih ljudi.

Simbolika samega naslova Še vedno Alice je, kot je danes na novinarski konferenci povedala prevajalka in dramaturginja Darja Dominkuš, da ljudi, ki zbolijo za demenco in se zato spremenijo, ne začnemo obravnavati kot "neke bivše ljudi, ampak da nanje gledamo skozi prizmo tega, kar so nekoč bili, da so vendarle vsi vredne osebe, ki so v življenju nekaj naredile, zgradile neke odnose, imele svoj krog ljudi".

V predstavi gre po njenem tudi za ranljivost in za širše soočenje, da smo v resnici vsi krhki, ne samo tisti, ki zbolijo, ampak tudi vsi okrog njih, ko se soočijo s takimi radikalnimi in nepovratnimi spremembami.

Nekateri člani ekipe sicer imajo osebno izkušnjo z bližnjim svojcem z demenco, med njimi igralka Polona Juh, ki upodablja glavno junakinj Alice, Bojan Emeršič, ki igra njenega soproga Johna, in kostumografka Bjanka Adžić Usulov.

Polona Juh je povedala, da se je sama skozi tokratno gledališko potovanje največ ukvarjala prav z različnimi stanji, kako na primer preiti od ženske, ki je na začetku popolnoma zdrava in polnokrvna, do njenega spoznanja brezizhodnosti. In "najtežje je prav iskanje teh stanj, kakšna je ta tema, kakšna je ta praznina (...) oziroma prepričljivost doživljaja. S tem sem se ukvarjala in se še ukvarjam", je dodala.

Alter ego Alice igra Maja Sever, ki, kot je dejala, lahko spregovori tudi v trenutkih, ko Alice ne more več govoriti, in svojo vlogo opisala kot zelo nenavadno in zanimivo tudi v smislu, da nima veliko besed, a mora hkrati veliko povedati, hkrati je ni, a podpira glavno vlogo, kar prinaša svojevrsten igralski izziv.

Po besedah režiserja Matjaža Zupančiča je Še vedno Alice radikalna intimna drama, a umetnost omogoča, da tisto, kar je najbolj intimno, lahko kdaj postane tudi najbolj univerzalno. Pretresljivo po njegovih besedah pa ni samo soočenje z diagnozo, ampak tudi zavedanje, kaj bolnika na tej poti, ki je nepovratna, pravzaprav čaka.

V drami Še vedno Alice poleg že omenjenih igrajo še Domen Novak, Eva Jesenovec, Sabina Kogovšek in Matija Rozman, avtorsko ekipo pa sestavljajo še scenografinja Janja Korun, oblikovalec zvoka in glasbeni opremljevalec Vanja Novak, lektorica Tatjana Stanič in oblikovalec luči Andrej Hajdinjak. Strokovni sodelavec predstave je zdravnik David Zupančič, sicer avtor uspešnice Življenje v sivi coni.

Roman Lise Genova je nastal na podlagi spoznanja avtorice, da sama kot znanstvenica ne more veliko narediti za večjo senzibilnost širše družbe do ljudi z demenco, zato se je odločila, da napiše roman. Ta je na začetku izšel v samozaložbi. Ko je postal uspešnica, ga je prevzela ugledna založba Simon & Schuster. V Ameriki so doslej prodali skoraj tri milijone izvodov te knjige, ki je prevedena v 37 jezikov.

Po romanu Lise Genova, a ne na podlagi že omenjene odrske priredbe, so leta 2014 posneli tudi filmsko uspešnico. Igralka Julianne Moore je za vlogo Alice med drugim prejela oskarja.