STA, 23. 3. 2012

V ljubljanski Operi balet Giselle v sodobni različici Davida Dawsona

V ljubljanski Operi bo v soboto, 31. marca, premiera baleta Giselle v različici britanskega koreografa Davida Dawsona, za katerega je glasbo Adolphea Adama priredil David Coleman. Po mnenju umetniškega vodje baleta ljubljanske opernobaletne hiše Ireka Mukhamedova je predstava "zlitja med starim in novim" več kot primerna za oder prenovljene hiše.

Foto: Arhiv SNG Opera in balet Ljubljana

Mukhamedova je prepričal že kratek posnetek Dawsonovega baleta, ki ga je videl na spletu. Nemudoma je stopil v stik s trenutno enim najbolj iskanih evropskih koreografov ter se po ogledu celotnega posnetka prepričal, da je to balet 21. stoletja, ki ga želi videti na ljubljanskih deskah, je povedal na novinarski konferenci. Balet, ki je izjemno zahteven, ponuja priložnost, da se ljubljanski ansambel predstavi tudi v mednarodnem okolju ter se umesti na svetovni zemljevid, je dodal.

Dawson se je, kot je povedal, z baletom Giselle srečal že pri devetih letih, pozneje je v več različicah tudi plesal. Pri baletu ga vedno znova prevzameta človeška zgodba iz prvega dejanja ter vprašanja misterija, onostranstva ter ljubezni in smrti iz drugega. Kot vsak umetnik svoje generacije si je tudi on želel povedati staro zgodbo na nov način. Tema je namreč večna: ljubezenski trikotnik, prevara, ljubezen in odrešitev. Kljub temu, da je bilo družbeno-zgodovinsko obdobje prvotnega baleta iz 19. stoletja drugačno od današnjega, je osnovna zgodba brezčasna, je pojasnil.

Balet je izjemno zahteven za plesalce, a plesalci ljubljanskega ansambla so izziv sprejeli, saj si želijo premagovati lastne meje. "Vsak koreograf ima vizijo, kaj želi videti na odru, moja naloga pa je, baletno zgodbo približati plesalcem, da jo tudi oni vzljubijo," je še dejal Dawson, ki je počaščen, da je lahko del evolucije, ki z novo hišo in vodstvom poteka v ljubljanski Operi.

Ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana Mitja Brvar je povedal, da je balet pomenil tudi scenografski izziv, saj si je scenograf Arne Walther želel povsem enostavnih linij.

V ljubljanski postavitvi baleta izjemno pomembno vlogo odigra tudi glasba, ki se razlikuje od večine prejšnjih različic, je dejal dirigent Marko Gašperšič. Poudaril je, da je Coleman partituro rešil vsega balasta, ki se je nabral od prvotne postavitve leta 1841 v številnih različicah. "Tako so nekateri banalni stavki zamenjani z originalnimi kompozicijami," je dodal. Prvi del baleta deluje zelo prečiščeno in formalno zaokroženo, medtem ko drugi del zveni bolj sodobno.

Študij predstave je bil zelo zahteven, je povedala Rita Pollachi, ki ji je bila zaupana vloga Giselle. "Odkrila sem nove dimenzije, ki jih prej nisem poznala," je dodala. Sama tudi meni, da ji je bilo nekoliko lažje, ker sta s soplesalcem Petrom Đorčevskim par in se jima ni treba pretvarjati, da se imata rada. Đorčevski (Albrecht) pa je sodelovanje z Dawsonom označil za izjemno izkušnjo, saj zna ta iz plesalca izvleči res kar največ.

Kostumografinja predstave je Jumiko Takešima, dramaturginja pa Freya Vas-Rhee.

Zgodba baleta v ospredje postavlja dekle Giselle, ki se brezglavo zaljubi v plemiča Albrechta. Ta jo zapelje, čeprav je obljubljen drugi. Ob Albrechtovi prevari si Giselle vzame življenje, Albrechta pa po njeni smrti razjeda občutek krivde in žalosti.

Povezani dogodki