Po ravnateljičinih besedah bo prenova potekala na treh ravneh in bo poskrbela za večjo varnost, novejšo tehnologijo in boljšo funkcionalnost. Kot je povedala, prostori stavbe že dolgo ne ustrezajo več funkciji in potrebam sodobnega gledališča. Stavba se razen obeh prizidkov v 60. letih, ki sta bila zgrajena pred skopskim potresom in nista upoštevala novejših protipotresnih standardov, ni dosti spreminjala. Zastarele so tudi vse instalacije, od prezračevalnega sistema, ogrevanja, hlajenja, požarnovarnostnih sistemov do električnih in vodovodnih napeljav, ki so iz časa izgradnje.
Parter dvorane Velikega odra ima premajhen nagib, zato je vidljivost na oder slaba, razmik med vrstami sedežev je premajhen, stoli so neudobni. Veliki oder je opremljen z odrskimi napravami iz obdobja med letoma 1909 in 1911, celotno vrvišče še vedno deluje na ročni pogon, "zato sodi bolj v muzej kot v sodobno gledališče", je menila ravnateljica.
Pred dvema letoma so se soočali z vdorom vode, ta je nedavno stavbo ob manjšem neurju znova zalila. Lani in letos so morali junija odpovedati nekaj predstav zaradi visokih temperatur v dvorani, je še naštela ravnateljica.
V sklopu prenove bodo tako med drugim obnovili oba odra - Veliki in Malo Dramo z dvoranama, dodali pa bodo še dodatna odra, ki bosta služila kot vadbena, obenem pa se bo eden lahko spremenil tudi v eksperimentalni. V kleti bo po novem načrtu avla, ki bo ločevala vse prostore med seboj, obenem pa bo tam tudi vhod v Malo Dramo.
Matija Bevk iz studia Bevk Perović arhitekti je spomnil na osnovne zaveze, ki so jih upoštevali od začetka, da morajo vzpostaviti sodobno opremljeno nacionalno gledališče, pri čemer je treba poskrbeti za ohranjanje in restavriranje historičnega objekta, obenem pa poskrbeti tudi za revitalizacijo ožjega območja okoli gledališča.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je poudaril, da s prenovo ne bodo širili prostorov, le prerazporedili jih bodo, da bodo bolj funkcionalni. Kot je pojasnil, so na ministrstvu izvedli več preveritev, med drugim tudi glede gradnje novega gledališča ali prenovitve starega kot tudi glede zelenja. Med drugim so, da bi ohranili divji kostanj, zaradi katerega se v javnosti zadnje čase sprožajo vprašanja o smiselnosti njegovega podrtja, v delovni skupini za prenovo gledališča, ki deluje pod njegovim vodstvom, zahtevali strokovno preveritev vseh možnosti ohranitve kostanja.
Arboristi so opravili pregled drevesa s tal in meritve z rezistografom. Iz opravljene študije je razvidno, da je bilo v preteklosti več posegov v tla, ki so poškodovali koreninski sistem kostanja. Na deblu so prisotne tudi mehanske poškodbe, poleg tega pa je preiskava potrdila tudi duplino in že deloma razkrojen les. Njegova presaditev bi bila zaradi vseh poškodb in šoka zaradi selitve najverjetneje neuspešna. Obenem je poudaril, da bodo nasadili nova drevesa, ki jih bo več od dosedanjih 12.
Pred prenovo območje okoli ljubljanske Drame čakajo arheološka izkopavanja, s katerimi bodo začeli v drugi polovici julija. Kot je povedala vodja Centra za preventivno arheologijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije Barbara Nadbath, bodo prva izkopavanja trajala približno pol leta. Drugi del - po rušenju prizidkov in ob izkopu gradbene jame - pa bo potekal v letu 2024. Kot so poudarili v gledališču, bodo vso novo sezono še izpeljali na tej lokaciji, pozneje pa se bodo predvidoma selili na Litostrojsko.
Kot je spomnila Barbara Nadbath, je stavba ljubljanske Drame postavljena na območju nekdanjega rimskega mesta Emone, zato se nadejajo, da bodo našli kaj še iz tega obdobja pred 2000 leti, pričakujejo pa tudi ostaline iz poznejših faz, tudi srednjega veka, v katerem je bilo to območje verjetno uporabljeno kot kamnolom ostalin iz rimskega časa.
Novinarske konference se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je med drugim poudarila, da so na ministrstvu zavezani k celoviti prenovi gledališča, hkrati pa si prizadevajo tudi za ohranitev zelene površin in dreves v okolici ljubljanske Drame.