Kot je na novinarski konferenci dejal ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor, predstava prinaša "obračun s sanjami, ki smo jih imeli pred 20 leti", predstavi pa tudi neperspektivnost mlade generacije. Predstava dobro vpeljuje temo nove sezone, ki bo gradila na karikaturah in ponujala nenasilno družbeno angažirano misel.

Möderndorfer je želel v drami spregovoriti o manj dobrih lastnosti Slovencev, ki jih je postavil na nižjo raven - nivo plemena Šentflorjancev. "Dokler smo bili prvi na Balkanu, smo mislili, da smo pošteni in moralni. Zdaj v večji skupnosti, pa smo si primorani pogledati v ogledalo," je dejal.

Študij drame je bil po mnenju dramaturginje Eve Kraševec nekaj posebnega, saj je Vidičevi, za katero je to režijski debut, uspelo med igralci ustvariti kolektivni duh. Obenem so zelo sporočilno zgovorni tudi scena, kostumi in glasba. Sceno je prvič za ljubljansko Dramo postavil Bine Skrt, kostumi so delo Mete Sever, za glasbo pa je, prav tako prvič v tem gledališču, poskrbel Aldo Ivančić.

Drama predstavi situacijo mladih v postsocializmu, ki je na brezobziren način ponotranjil slabe principe kapitalizma in iz njih ustvaril barbarski neoliberalizem, v katerem ni prostora za socialno varnost in vrednote, je povedala Kraševec. Situacijo v slovenskem prostoru in širše avtor predstavi skozi blasfemično farso in humor. V besedilu so močne reference na Cankarjevo Dolino Šentflorjansko in Strniševe Ljudožerce.

Po režiserkinih besedah predstava kaže na razkorak med sanjami o združeni, odprti in humani Evropi ter realnim stanjem, v katerem prevladuje birokratski sistem, ki je večkrat v popolni kontradikciji z malim človekom.

V ospredju drame je mlad intelektualec Maks, ki zaradi pomanjkanja denarja za najemnino ostane na cesti. Zato mu ne preostane drugega, kot da se vrne domov k materi, kar pa se sprevrže v pravo moro. Aljaž Jovanović, ki upodablja Maksa, je dejal, da sporočilo drame leži v človekovi odgovornosti za svoje življenje.

Lektorica Tatjana Stanič je opozorila še na obliko besedila, ki sloni na Cankarjevem in Strniševem tekstu, ki sta bila velika stilista. Za predstavo so izbrali pogovorni jezik, zato da bi predstavili banalnost, v katero so vrženi liki, ki se sicer izražajo zelo metaforično in referenčno ter mestoma uporabljajo polcitate.

Poleg Jovanovića v predstavi igrajo še Janez Škof, Gregor Baković, Vojko Zidar, Gorazd Logar, Maša Derganc, Alojz Svete, Saša Pavček, Valter Dragan, Zvezdana Mlakar, Iva Babić in Marko Okorn.