Po besedah ravnateljice ljubljanske Drame Vesne Jurca Tadel je Mrakijada poseben, zelo ambiciozen in zahteven projekt, ki od celotne ekipe zahteva ogromno angažmaja in energije, in se ga je velika avtorska ekipa lotila z njej lastno avtorsko vizijo ter je tri Mrakova besedila "pregnetla in preoblikovala v čisto novo kompozicijo".

Mrakova trilogija sama se po njenih besedah dogaja na dveh ravneh; osebni ravni kot družinska saga, na drugi strani pa je zgodovinska freska hudih družbenih preobratov, ki se dogajajo v ozadju treh Mrakovih dram, ki bodo prvič v celoti uprizorjene v Sloveniji.

Avtorja priredbe po trilogiji Ivana Mraka Rimljanovina - Stari Rimljan, 1939, Sinovi starega Rimljana, 1941, Razsulo Rimljanovine, 1945 - in drugih Mrakovih besedilih sta režiserka in dramaturg Tibor Hrs Pandur.

Mlada režiserka Nina Rajić Kranjac je na novinarski konferenci Mrakijado označila za kolektivno delo, ne samo v smislu kolektivne igre, ampak tudi avtorskega izraza. Ob tem je dodala, da je Mrak v vseh treh besedilih žanrsko neulovljiv, intriganten in izzivalen. Dodala je, da se Mrakijadi ukvarjajo predvsem s človekom.

Kot je še povedala, je bil Mrak dramaturško zelo luciden in je raziskoval, kaj je to v človeku, kar ga pripelje do nekih preživetvenih sistemov in da je to tesno povezano s kontekstom družbe in obratno, kaj se začne dogajati, ko posameznik znotraj te družbe želi postopati na nek nekonvencionalen način, morda najbolj v nekem obratu rablje ali žrtve, kar je osrednje vprašanje.

Režiserka gledalcem tudi priporoča, da si pred ogledom Mrakijade preberejo Mrakovega Ivana O.

Tibor Hrs Pandur je o naslovu Mrakijada povedal, da je bi ta izbran zaradi epskega razpona trilogije, ki sicer uporablja ciklični mehanizem, ki spominja na Shakespearov mehanizem, kjer vzpon novega kralja omogoči zgolj smrt prejšnjega.

Na podoben način Mrak po besedah dramaturga vodi svoje like, saj se vsak del konča s smrtjo patriarha in novim človekom, ki prevzame gostilno. V središču je lik Ferdija, ki je po oceni Hrs Pandurja najbolj avtobiografski od vseh, in predstavlja pozicijo neuvrščenosti, posebneža, skratka nekoga, ki se ne vklaplja v tedanji patriarhalni sistem, in hoče ostati zunaj družbe. To je nekaj, s čimer se je Mrak sam konstantno soočal, tudi zaradi prepovedi in onemogočanj, a je hkrati sprejel to pozicijo in jo zavestno živel, je dodal.

Igralka Barbara Cerar je izpostavila jezik predstave; v Mrakijadi igralci govorijo izključno v starinskem jeziku in mrakovščini, saj si je Mrak izmišljeval določene besede.

Premiera Mrakijade bo v 28. marca ob 18. uri. V tem mesecu bosta sledili ponovitvi, 29. marca, ko bo uprizoritvi sledil pogovor z ustvarjalci, in 30. marca.

V Mrakijadi igrajo še Tina Vrbnjak, Janez Škof, Nina Ivanišin, Jurij Zrnec, Rok Vihar, Benjamin Krnetić, Nina Valič, Jure Henigman, Marko Mandić, Gregor Baković, Saša Pavček, Veronika Drolc, Maja Končar, Pia Zemljič in Zvezdana Mlakar ter kot gostja Tamara Avguštin.

Dramatika pisatelja, igralca in režiserja Ivana Mraka (1906-1986) velja za spregledano, neuprizarjano in neupravičeno marginalizirano. T. i. trilogija Rimljanovina je od vseh Mrakovih dramskih ciklov najbolj avtobiografska. Na podlagi nekaterih resničnih zapletov iz avtorjeve mladosti, predvsem pa usode ljubljanske gostilne Mrakovega očeta Pri starem Rimljanu (kasneje Gostilna pri Mraku, danes Hotel Mrak), dramatizira fiktivno sago "brutalne rodovine Rimljanovine" od konca prve do konca druge svetovne vojne, so o predstavi zapisali pri ljubljanski Drami.