Zakonjšek je želel za lutkovno predstavo ustvariti konkreten prostor, zato je dogajanje postavljeno v območje med rekama Tigris in Eufrat oziroma med krajema Bagdad in Basra. Predstava ima po besedah režiserja tudi globlje sporočilo. Prepričan je, da lahko vsaka dežela svojo moč najde le v lastni tradiciji. "Moč ni v vojaških intervencijah, kot se večkrat zdi, pač pa v tradiciji," je poudaril.
Sicer mu je izziv predstavljala predloga besedila, prežeta z nasiljem, na podlagi katere je moral pripraviti otroško, nenasilno predstavo. Opozoril je tudi na potek pripovedi, ki kar teče, še preden se ena zgodba konča, se druga že začne. Na koncu vse zgodbe sestavljajo zaokroženo celoto, ki pa lahko spet požene nov krog, je dodal.
V gledališkem listu je Zakonjšek, za katerega je Bagdadski tatič že šesta predstava v Lutkovnem gledališču Ljubljana, predstavo označil za mini epopejo, sestavljeno iz drobcev pripovedi, ki bodo poslušalcem v užitek in poduk.
Shoshanni Utchenik, ki je poskrbela za likovno podobo lutk, scene in kostume, je bilo v veselje delati za otroke, saj so po njenem mnenju dosti bolj dovzetni za vizualno podobo predstav. Sicer pa se je strinjala z režiserjem, da je treba poudarjati tradicijo in iskati v zgodovini lepe stvari ter tako prispevati k drugačnemu, ne tako pesimističnemu pogledu na svet.
Avtor songa za predstavo je Andrej Rozman Roza. Pri delu je, kot je zapisal v gledališki list, izhajal iz scenarija in režiserjevih navodil, da naj vsi glavni liki zapojejo po eno kitico ter da na koncu ostane še ena, zaključna kitica. Glasbo za predstavo je prispeval Mark Messing.
V predstavi kot animatorji lutk nastopajo Iztok Lužar kot Ahmed, Brane Vižintin kot Abu, Gašper Malnar kot Džafar, Maja Kunšič kot Ajša, Urška Hlebec kot Hamila in Polonca Kores v vlogi kralja.
Zgodba predstave se začne, ko se princ Ahmed in njegov pomočnik tatič Abu spoznata v ječi. Ko prideta iz nje, ju pot vodi po kopnem, po morju in po zraku, kjer ju čakajo neverjetne dogodivščine. Na koncu zmaga dobro in princ Ahmed se poroči s princeso. V predstavi ne manjka čudes, kot so krilati konj, mehanična morska lutka, duh iz steklenice, vsevidno oko, čudežni lok in leteča preproga.
STA, 30. 3. 2011
V LGL predstava z orientalskim pridihom Bagdadski tatič
:
:
STA,
17. 6. 2024
Nagib Brezodra s premislekom o sodobni plesni umetnosti v Mariboru
STA,
19. 11. 2018
Ljubljanska ljubiteljska kultura se seli na obronke prestolnice
STA,
10. 9. 2018
SLG Celje v novo sezono z dramo Bele Pinterja Naše skrivnosti