Nemo mesto je trilogija gledaliških uprizoritev poezije slovenskih in tujih pesnikov, ki jo bodo uprizorili slovenski igralci. V prvi predstavi bodo pesmi Aje Zamolo, Rebecce Perry, Camilla Faucherreja in Mitje Draba interpretirali študentje zadnjih letnikov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Lena Hribar, Miranda Trnjanin, Nik Škrlec in Filip Samobor.

V središču režiserjevega zanimanja je mlad človek med 20. in 30. letom starosti in njegovo doživljanje sodobnega urbanega sveta. Pripadniki generacije Y lahko potujejo več, kot so lahko pripadniki prejšnjih generacij, lahko se izobražujejo v tujini, kar je nedvomno prednost, obenem pa so soočeni s kopičenjem podob in samopodob oziroma selfijev. S slednjimi na družabnih omrežjih potrjujejo svoj obstoj, je dejal Koceli na novinarski konferenci.

Režiser Jaša Koceli je svoj gledališki prvenec Ni obale ni februarja 2013 uprizoril znotraj programa Glej, prvenec, ki ga je Gledališče Glej namenilo prvim profesionalnim korakom mladih ustvarjalcev v svet profesionalnega gledališča. Uspeh prvenca in nedavno odmevno delo Kocelija v Mestnem gledališču ljubljanskem s predstavo Cafe DaDa bo mladi režiser nadgradil s celoletno rezidenco. Slednjo je pričel v sodelovanju z ožjo ekipo (izvršna producentka Barbara Poček, koordinatorica programa Inga Remeta, umetniški vodja Marko Bratuš in piarovec Rok Avbar) pripravljati že v preteklem letu, kjer je svoj projekt predstavil tudi na srečanju Mednarodne mreže za uprizoritvene umetnosti (ISPA) v Wroclavu. Mednarodna dimenzija gledališkega projekta Nemo mesto je prepričala tudi Evropsko mrežo kulturnih inštitutov EUNIC v Sloveniji, ki se je projekt odločila podpreti skupaj z Veleposlaništvom Kraljevine Španije v Sloveniji.

Mednarodna razširitev programa Glej, rezident s projektom Nemo mesto je tako eden vidnejših programskih in produkcijskih presežkov mladih slovenskih ustvarjalcev. Jaša Koceli je poleg svoje stalne ekipe sodelavcev (kostumografinje Branke Pavlič, glasbenika Mihe Petrica in scenografa Darjana Mihajlovića Cerarja) k sodelovanju povabil slovenske in tuje pesnike, katerih poezija mu je služila kot izhodišče pri ustvarjanju projekta Nemo mesto.

Lotil se je iskanja najprej v Ljubljani, kjer je presenečen odkril na desetine mladih poetov, ki pišejo dobre pesmi. Za projekt je izbral štiri. Nato se je podal še v svetovne prestolnice - London, Berlin, Pariz in Barcelono - in še tam s pomočjo kulturnih inštitutov izbral nekaj mladih pesniških glasov. V projekt je skupno vključenih več kot 30 ustvarjalcev, mlajših od 30 let.

V procesu ustvarjanja se je Koceli seznanil s "kaosom sobivanja". Kot je pojasnil, ni mogoče enoznačno artikulirati življenja mladih. Vsak ima svojo resnico in držo, je pojasnil. Rdeča nit poezije pa so prozne pesmi, vezane na doživljanje vsakdana, je dodal.

Igralec Filip Samobor, za katerega bo to prvi nastop izven AGRFT, je povedal, da je bil očaran ob spoznanju, da njegovi vrstniki pišejo tako dobro poezijo.

Generacijo Y je po njegovih besedah težko opredeliti. "Smo poskusni zajčki za marsikaj. Smo prvi, ki smo dali čez devetletko, bolonjsko reformo, smo prva generacija interneta in mobilnih medijev, obenem pa smo zaradi vsega tega zmedeni. Vsak posameznik je svet zase. Skrit za računalnikom in telefonom, ostaja prestrašen in osamljen," je razmišljal.

Prvi del predstave bo predstavil osredotočenost mladih nase in preobremenjenost s samim seboj, pozneje pa bo projekt prikazal povezovanje in sodelovanje z drugimi. Predstava bo v treh jezikih - angleškem, francoskem in slovenskem. Druga predstava rezidence Na most bo premierno prikazana v okviru 8. gledališkega festivala Prelet (predvidoma 23. maja) na Šuštarskem mostu v Ljubljani, kjer bodo obiskovalci priča nastopu osmih pesnikov in osmih igralcev. Zadnje gledališko dejanje rezidence bo predvidoma potekalo v oktobru, medtem ko naj bi rezidenco sklenila fotografska razstave fotografinje Mankice Kranjec, ki bo projekt spremljala skozi celo leto. Prav tako bo proces in program rezidentstva spremljala dramaturginja Anja Krušnik Cirnski, in sicer v obliki celoletnega opazovanja procesa in predstav, katere bo v pisni obliki povzela v zaključni publikaciji, ki jo bo Gledališče Glej izdalo konec l. 2014.