Orgija je predstava o prestopanju meja v odnosih in v družini, v javnosti in v politiki. O seksualnih in intimnih prestopih, o prestopanju meja moral in etik, so še zapisali ustvarjalci, ki v predstavi tudi nastopajo.

Orgija je tudi družabni eksperiment, preverjanje stanja ozaveščenosti lastnih seksualnosti in razlike med njihovimi javnimi in intimnimi (samo)podobami. Nastala je na podlagi nekaterih temeljnih umetniških del s področja tematike, kot so dela De Sada, Brucknerja, Welsha, Pasolinija in še nekaterih drugih, ter lastnih izkušenj in pozicij performerjev.

Nekonvencionalna tematika in v gledališču nepričakovana vsebina odpirata vrsto vprašanj in problemov, ki jih navadno v performativnih umetnostih odpravimo po inerciji ali s konvencijo. Med drugim odpira vprašanja, kot so: kakšne so meje participacije gledalca; je verbalen poseg lahko napad na integriteto; če sme publika nastopajoče seksualizirati in to produkcija celo eksplicitno izkorišča za reklamo, je dovoljeno tudi obratno, piše na spletni strani Gledališča Glej.

Za scenografijo in luč skrbi Toni Soprano, kostumografinja je Dajana Ljubičić, za glasbo je poskrbel Uroš Buh.

Trilogija, ki jo sestavljata še predstavi Jure Novak: Zato sem srečen in Katarina po naročilu, nastaja od leta 2011. V njej pa Brodar, Novak in Katarina Stegnar delujejo nehierarhično, egalitarno.

V prvem delu je nastopal samo Novak, v drugem Novak in Katarina Stegnar, tokrat so na odru vsi trije. Formalno se trilogija ukvarja s preigravanjem ravni fikcije in resničnosti ter prevpraševanjem pozicij gledalca in performerja, vsebinsko pa se je prvi del trilogije ukvarjal z depresijo, drugi z agresijo, medtem ko se Orgija loti transgresije.

Predstava Orgija je nastala v produkciji Gledališča Glej in v koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem Ivana pl. Zajca na Reki ter Zavodom Poza. Ponovitve bodo 5., 10., 11. in 12. novembra.