V. E. M. se sprehodi po družinskem drevesu enega izmed največjih gledaliških revolucionarjev iz začetka 20. stoletja, Vsevoloda Emilijeviča Mejerholda in se ustavi v današnjosti z namenom, da postavi vprašanja, o gledališču, revoluciji, posamezniku – in odgovornosti.
Predstava je avtorsko delo Jake Andreja Vojevca, Jerice Majerhold Ostrovršnik in Simone Hamer. V glavni in edini vlogi nastopa Jerica Majerhold Ostrovršnik, sorodnica legendarnega ruskega režiserja in vernega komunista, Mejerholda.
Iz predstave:
"Moje ime je Vsevolod Emiljevič Mejerhold. Mi ne verjamete? Zakaj? Ker bi moral biti mrtev? Ker bi moral biti moški? Ker smo v teatru? Vse to je res. A vendar se motite. Jaz sem Mejerhold. Lahko Vsevolod Emiljevič, lahko Karl Teodor, lahko pa Jerica Majerhold Ostrovršnik. Če hočem, sem lahko kdorkoli."
Avtorski projekt Jake Andreja Vojevca, Jerice Majerhold Ostrovršnik in Simone Hamer za izhodišče jemlje življenje in delo Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda, ruskega avantgardističnega režiserja, izumitelja biomehanike in prenovitelja gledališča. Vendar noče biti njegova biografija, niti prikaz njegovih metod in tehnik, niti rekonstrukcija njegovega gledališča. Avtorji se vračajo k temelju, ki je tudi po Mejerholdovem mnenju, igralec.
Igralka Jerica Majerhold Ostrovršnik se na intimni ravni sooča z večnimi vprašanji igralske in gledališče umetnosti: odnosom do vloge, teme, vsebine, forme, gledalcev. Skozi njeno in Mejerholdovo življenjsko zgodbo, ki sta preko sorodstvenih vezi zanimivo povezani, se kaže središčno vprašanje o odgovornost posameznika tukaj in zdaj in etični poziciji človeka ujetega v tok zgodovine.
Predstava ponuja primerjavo kontekstov Rusije v času revolucije in konfuzne, nazavidljive politične, gospodarske in socialne situacije danes. Čeprav je predstavi naslov V. E. M., ponuja predvsem vprašanja.
foto Urška Boljkovec
Režija: Jaka Andrej Vojevec
Igra: Jerica Majerhold Ostrovršnik
Dramaturgija: Simona Hamer
Svetovalka za gib: Tanja Skok
Kostumografija: Nina Holc
Scenografija: Jaka Andrej Vojevec
Video projekcije: Petr Kačírek
Svetovanje za ruski jezik: Anja Slak
Lučno oblikovanje: Borut Bučinel
Tehnika: Borut Bučinel, Martin Lovšin, Janko Oven
V predstavi so uporabljene ruske revolucionarne pesmi in glasba Louisa Marchanda, Janija Kovačiča in Frédérica Chopina.
Produkcija: Gledališče Glej
Zahvala: Kreatorij (DIC), Dušan Koritnik (Knjižnica Otona Župančiča)
Predstavo podpirata: Super Catering, Akustika Primožič
Gledališče Glej podpirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana.
- Premiera: 6. maj 2010, Gledališče Glej, ob 20h
- Ponovitve: 7., 9., 10., 11., 28., 29. maj, Gledališče Glej, ob 20h