Kot je na novinarski konferenci povedala Katarina Morano, ki je tudi dramaturginja predstave, ju z Divjakom, za katerega je bila to druga režija v Drami, družijo enake teme: čas, v katerem živimo, naglica, ki je s tem povezana, pritiski obstoječe družbe po produktivnosti ter izgubljenost človeka skupaj z njegovimi stiskami in tesnobami, ki jih predeluje vsak sam.

Uprizoritev spremlja vsakdan običajne družine, katere člani se vsak na svoj način poskušajo prebiti skozi natrpane urnike. Ujeti v svoje skrbi ugotavljajo, da življenje vseeno beži mimo, najsi se s tem ukvarjajo ali ne. In medtem ko zmorejo biti pozorni le nase, se v svetu dogajajo stvari, ki so z vsakim dnem bolj nepovratne. Pomembni temi, ki ju obravnavata drama in uprizoritev, sta tudi gentrifikacija ter njen vpliv na okolje in zelene mestne površine, so zapisali v gledališču.

Divjak je vse to postavil v okvir, v katerem v načrtih gentrifikacije pade drevo, nek fant pa začenja razumeti, da ni razlike med živimi bitji. Scenograf je bil Igor Vasiljev, kostumografinja Tina Pavlović, avtor glasbe Blaž Gracar. Svetlobo je oblikoval Borut Bučinel.

Devet vlog v predstavi so zasedli Janez Škof, Silva Čušin, Tina Vrbnjak, Uroš Fürst, Nina Ivanišin, Maruša Majer in Timon Šturbej ter kot gosta Gregor Zorc in Iztok Drabik Jug.