Kot so zapisali v Drami, je Solo Drama "ujeti niz" glasbeno-gibalnih sekvenc v obliki suit, ki temeljijo na podlagi dolgoletnega raziskovanja lastnega gibalno-vokalnega materiala, izhajajočega iz štirih različnih modusov: iz telesa samega, uma, duha in srca. Vsako od izhodišč generira samosvoj ritem in pulzijo gibalnega materiala, ki se mu doda zvočne elemente in ki se jih skozi različne postopke ozavešča in razvija.

Žigan Kranjčan, eden najbolj kreativnih in gledališko ustvarjalnih slovenskih koreografov mlajše generacije, svoje delo tako nadgrajuje na principih, ki vključujejo gibalne in vokalne tehnike, različna stanja zavesti, ukvarjanje s "tokom" oziroma potekom pulzije giba skozi telo, načine transformacije določenih stanj in delo z odsotnim drugim/imaginarnim prijateljem, ki se bo v solu "preselil" v komunikacijo z Johannom Sebastianom Bachom in njegovim glasbenim izročilom, ki avtorja navdihuje že celo življenje.

Žigan Kranjčan (1995) ustvarjanje lastnih koreografij, ki jih predstavlja tudi na mednarodnih festivalih sodobnega plesa, združuje z rednimi sodelovanji z uveljavljenimi slovenskimi in tujimi koreografi. V zadnjem času je tako sodeloval z Matijo Ferlinom, Gregorjem Luštkom in Kajo Lorenci.