V čigave roke bodo šli letošnji matički?

V tekmovalnem delu se bo predstavilo sedem najboljših predstav sezone, ki jih je izbral letošnji selektor dramaturg, režiser, scenarist in umetniški vodja Gledališča Glej Marko Bratuš. Letos se je na lokalni ravni za nastop na festivalu potegovalo kar 131 predstav, kar je šest več kot lani in kar priča o izjemni vitalnosti ljubiteljskega gledališča pri nas. Festival se bo slovesno zaključil v soboto ob 20.00, ko bo žirija v sestavi igralka Jožica Avbelj (predsednica), igralec Vlado Novak in igralka Ana Ruter najboljšim podelila priznanja, in sicer matička za najboljšo predstavo v celoti ter tri matičke za posebne dosežke po izboru žirije. Tudi letos bo imela žirija možnost opozoriti na vrhunske stvaritve s posebnimi priznanji žirije.

V spremljevalnem programu festivala si bomo ogledali zmagovalno predstavo festivala Vizije Prve gimnazije Maribor Razmerje po Beckettu in kratki enodejanki Questors Theatra iz Londona z naslovom Potterjeve neverjetne bolhe in Nekogaršnja prtljaga. Ogled vseh predstav bo brezplačen.

53. Linhartovo srečanje se bo pričelo v četrtek, 25. 9. 2014, ob 10.00 v Kulturnem domu Postojna s predstavo KD Slovenj Gradec, Studa A, ki bo uprizoril Ljubezenske in šaljive slike al fresco Joseja Luisa Alonsa de Santosa, slavnostna otvoritev festivala pa bo ob 20.00, ko bo JSKD med drugim podelil tudi Linhartove listine in plaketo za odmevne dosežke na področju ljubiteljskega gledališča. Prejemnik Linhartove plakete za leto 2013 je igralec in režiser Karl Čretnik, Linhartove listine pa bodo prejeli gledališka organizatorka in pedagoginja Tanja Skrbinšek, lutkarja Petra Stare in Andrej Štular ter KD Loški oder Škofja Loka.

Linhartovo srečanje je osrednja in najpomembnejše gledališka prireditev v organizaciji JSKD. Srečanje predstavlja izbor najkvalitetnejših predstav slovenskega ljubiteljskega gledališča in je hkrati pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti v Sloveniji. Državni selektor Marko Bratuš je za zaključni festival v Postojni izbral naslednje predstave: KD Slovenj Gradec, Studio A, Jose Luis Alonso de Santos: Ljubezenske in šaljive slike al fresco; KUD Franc Kotar Trzin, Nikolaj Erdman: Samomorilec; Gledališki ansambel KUD »Zarja« Trnovlje – Celje,
 Carlo Goldoni: Krčmarica Mirandolina; Gledališka skupina KUD Štefan Kovač Murska Sobota, 
Aleš Nadai: Tokrat res republika!; Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Antony Jay, Jonathan Lynn: Da, gospod premier; KD Loški oder Škofja Loka, Simon Gray: Igre je konec; Gledališka skupina KD Brce, Gabrovica pri Komnu
, Marjan Tomšič: Češpe na figi.

Izjava selektorja

Marko Bratuš, državni selektor 53. Linhartovega srečanja: “Vsaka sezona je svoje vrste organizem in tudi s to ni čisto nič drugače - posebna je v tem, da sem v prejšnjih sezonah lahko slutil, kdo bo končni zmagovalec, tokrat pa, iskreno povedano, nimam pojma. Predstave, ki so se uvrstile na zaključek Linhartovega srečanja, so namreč, vsaka s svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi, precej izenačene. In to je pohvalno. Zdaj, ko sem opravil s hvaljenjem, bi se posvetil perečemu trendu, ki ga že dlje zaznavam v slovenskem kulturnem prostoru in na katerega ni imuno niti ljubiteljsko gledališče - in sicer komercializacija. Grozna beseda. Ampak čeprav ne maram uporabljati tujk, naj ta kar ostane, saj je na tem mestu čisto ustrezna. Da ne bo pomote, to velja tako za ljubiteljska kot za poklicna gledališča. Tudi ne govorim o igranju komedij, ki so moj najljubši gledališki žanr, motijo me komercialne predstave. Pomanjkanje sredstev ni in ne sme biti razlog za pristajanje na takšen način dela, sploh pa ne v ljubiteljskem gledališču, kjer naj bi bil razlog za nastopanje ljubezen do gledališča in ne izziv polnih dvoran. Komercializacija ljubiteljskega gledališča me toliko bolj razjeda, ker na ljubiteljsko ustvarjanje gledam kot na skoraj edino zares svobodno obliko gledališkega izražanja - ustvarjalci lahko obdelajo tematiko, ki jim je blizu, na način, ki se jim zdi primeren, s komerkoli želijo in v toliko vajah, kot jih pač potrebujejo. Zato mi je še toliko večja uganka, zakaj bi se nekdo, ki je v svojem ustvarjanju popolnoma svoboden, prostovoljno podredil komercialnemu razmišljanju. Vi ste ljubitelji, to delate iz ljubezni in zato si zaslužite, da delate, kar ljubite in ne kar mislite, da bo prineslo »tak ali onak« dobiček.”