Kot so zapisali v CD, zgodba o malem človeku na odru v Dvorani Duše Počkaj zaživi v pesniškem pripovedovanju, performansu in videu ob virtuozni avtorski spremljavi harmonike, ki je obenem tudi osrednji motiv.

"V besedilo sem vpeljal zelo močen, vedno znova ponavljajoč se motiv harmonike ne kot zgolj inštrumenta, ampak kot načina preživetja z glasbo, kamor se človek zateče v najhujših trenutkih, v katerih gre za življenje in smrt," so Štegrove besede navedli na spletni strani CD.

Šteger je v projektu združil harmonikaša Jureta Torija ter režiserja Jerneja Lorencija in Jana Cvitkovića.

Besedilo brez ustaljenih sodb imitira maniro Zorčevega pripovedovanja, kot se ga spominja vnuk Šteger: "Zgodba mojega deda je nekako ostala v družini kot neizgovorjena resnica ali napol izgovorjena skrivnost. Besedilo sem med drugim napisal z mislijo na to, da bo nekoč uprizorjeno prav s Torijem in njegovo glasbo."

Odrsko dogajanje pod Lorencijevo režijsko taktirko neposredno spregovori o pretresljivem življenju posameznika, ujetega v vrtinec nemirnih okoliščin. Po Štegrovih besedah "Lorencijev princip ne uprizarja, ne dela teatra iz nečesa, ampak lupi grenko-sladko goloto reči in poskuša ustvarjati prostor za tisto, kar je že tam – v besedilu, kompozicijah, filmu. Z minimalnimi učinki dosega maksimalno, kar je nekako zelo blizu poetiki besedila in avtorski glasbi Jureta Torija".

Cvitković se je ekipi pridružil kot avtor videov. V videu igra Ivo Barišič, direktor fotografije je Alan Kosmač.

Kot še piše na spletni strani CD, je Moja vojna harmonika - zgodovinski kabaret za pripovedovalca in harmoniko pripoved o zaustavljenem času. Občinstvu odpira doživljajski prostor in si prizadeva za problemsko razumevanje usode slehernika, ki med ljudmi še vedno živi, čeprav jo je zgodovinopisje pozabilo.

Ponovitve bodo 7., 8. in 9. januarja.