Gledališko glasbeno delo v dveh dejanjih je skladatelj Bernstein napisal po Voltairovi noveli Kandid ali optimizem. Voltaire se v njej z veliko mero ironije postavi po robu filozofski teoriji Gottfrieda Wilhelma von Leibniza, ki razlaga nauk o optimizmu, v skladu s katerim naj bi živeli v "najboljšem vseh možnih svetov".

"Nahajamo se okoli leta 1750, v predrevolucionarni dobi in ostra reakcija razsvetljenskega filozofa nad zastarelo teorijo optimizma je več kot pričakovana. Če je vse, kar obstaja, v najlepšem redu, kako torej upravičiti uničujoč potres leta 1755 v Lizboni, ki je ubil več kot deset tisoč prebivalcev, ali strahote krščanske inkvizicije," so ob predstavi zapisali v CD.

Bernsteinova opereta je bila prvič uprizorjena leta 1956 in je do danes doživela veliko verzij in predelav za gledališke odre po vsem svetu.

Zgodba govori o Kandidu in ostalih junakih, ki naivno verjamejo filozofiji optimizma učitelja Panglossa. Kmalu pa spoznajo, da je svet poln grozot, kot so vojne in naravne katastrofe. V drugem delu operete v zgodbo vstopi najbolj nesrečni človek na svetu, Martin, ki zagovarja teorijo pesimizma in je popolno nasprotje Panglossu. Kandid na koncu spozna, da življenje ni ne dobro ne slabo. Nobene filozofije ne potrebuje več, osreči ga lahko le delo.

Predstava je nastala v koprodukciji med Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani, Slovenskim komornim glasbenim gledališčem in CD v sodelovanju z Music Theatre International. Glasbeni vodja je Simon Dvoršak, scenograf Jaro Ješe, kostumografinja Saša Krhen, koreografinja Maša Vajda. Libreto je prevedla Maja Lupša, zbor sta pripravila Sebastjan Vrhovnik in Jakob Barbo, masko je oblikovala Mateja Gradišek.

Izvedbo operete bo 3. junija v Klubu CD pospremilo predavanje jezikoslovca Primoža Viteza z naslovom Kandid, razsvetljenska kritika naivnosti.