Glasbeno-zvočna predstava z elementi pripovednega gledališča in gledališča predmetov, nekakšen žanrski hibrid, "duhovito, a nadvse resno ugotavlja, da je največja človekova borba še vedno borba s samim sabo in z lastno nezmernostjo", piše na spletni strani Cankarjevega doma.
Kot je Homer znal osvojiti bralca z živim pripovedovanjem, tako bosta Pia Zemljič in Boštjan Gombač prek igre in pripovedi, z veliko glasbe v živo in številnimi nenavadnimi inštrumenti mlademu občinstvu poskušala približati Homerjev znan junaški ep, Odisejeve pustolovščine ter ob tem tudi osnovne koncepte starogrške mitologije.
Odiseja opisuje vračanje enega največjih grških junakov trojanske vojne, Odiseja, domov na Itako. Zaradi zamere nekaterim bogovom se potovanje zapleta in traja deset let. Avtorica besedila in dramaturginja predstave Jera Ivanc je pri priredbi sledila Homerjevi dramaturgiji in pripovedi, ki se začne šele pri koncu, 40 dni, preden se Odisej vrne domov. Odisej Fajakom pripoveduje o pustolovščinah, ki ji je doživel na poti domov. Med drugim se je spopadel z enookimi Kiklopi, živel s čarovnico Kirko, potoval po podzemlju Hadu, se srečal s sirenami in spoznal nimfo Kalipso.
Epsko pesništvo je po besedah Jere Ivanc strogo ritmizirano in že samo po sebi zelo zvočno. Zelo zvočno je bilo tudi grško gledališče, kjer so se deli predstav peli, bodisi so peli zbori bodisi posamezni igralci, govorjeni deli pa so bili ritmizirani. "To sem poskušala posodobiti in prenesti v današnje gledališče," je pojasnila dramaturginja.
"Ni pomembno, da otroci vse razumejo, pomembno je, da se spoznajo z Odisejem, da se zabavajo in sledijo njegovim razburljivim avanturam," pa je poudarila režiserka predstave, v kateri je slišati tako starogrščino kot zaznati tempo heksametrov, v katerem sta bili napisana oba Homerjeva epa, Odiseja in Iliada.
Kot je še povedala Ivana Djilas, je starogrška književnost pomembna, saj so Stari Grki pred več kot dvema tisočletjema postavili temelje za razumevanja sveta in družbe, iz katerih je zrasla zahodna civilizacija. Homer med drugim govori o nenehnih bojih za oblast, patriarhu, položaju ženske v družbi ter o vprašanjih (ne)smrtnosti, usodi, o tem, kdo ali kaj vpliva na naša življenja.
Nastopajoči v predstavi Gombač je tudi avtor glasbe, medtem ko je za scenografijo in kostume poskrbela Barbara Stupica.
Podnaslov predstave Rapsodiseja za dva po Homerju izhaja iz besede rapsod ali rapsodija. Rapsodi so bili potujoči pevci epskih pesmi v antični Grčiji. Zabavali so široke množice in številčno občinstvo na trgih, sejmih in veselicah. Hkrati je rapsodija po besedah Jere Ivanc bodisi rapsodova pesem ali precej svobodna glasbena izvedba.