Po besedah Tokuhisove je Fernando Pessoa (1888-1935) skozi prvoosebno izpoved Barona de Teive izrisal podobo človeka in ustvarjalca, ki si je zaradi razočaranja nad lastno neodločnostjo odločil vzeti življenje.

Njegova življenjska želja ustvariti celovito literarno delo se namreč zaradi njegove nepopustljive samokritičnosti in stremljenja k popolnosti ni uresničila. Uspel je napisati zgolj fragmente knjige, vendar ni premogel volje, da bi jih povezal v celoto. Hkrati se je boleče zavedal, da je tega sposoben, je pojasnila.

Pessoa je pisal v imenu več kot 70 izmišljenih posameznikov, predstava pa poteka kot nekakšen obred oziroma baronova priprava na smrt. Kot nakazuje naslov Vzgoja stoika, ta smrt ni smrt iz obupa, ampak se je baron zanjo odločil in je zanj edini način, da v svojem življenju zmaga. Smrti ne pričakuje s strahom, temveč stoično in kot soočenje s samim seboj, je še povedala Tokuhisova.

Ravnatelj APT Matjaž Berger pa je dejal,"da gre za stoikovo neizpolnjenje znotraj umetnosti in za njegov sklep, da se sam, ker nima dovolj korenin in energije, da bi lahko ustvaril najpopolnejše knjižno delo, ukine".

Pot do njegove samoukinitve je povezana z vrsto Pessoevih refleksij v odnosu jaz - mi in v odnosu do nekaterih pesnikov, ki so za svoje uresničenje potrebovali žensko muzo. Pessoa potuje po drugem toku in po Alainu Badiouju prinaša enega najboljših vstopov v osiromašeno stoletje, v katerem se nahaja svet, je še povedal Berger.

V predstavi nastopajo Aleš Valič, Anja Drnovšek, Akira Hasegawa, Maruša Majer, Joseph Nzobandora - Jose, Lidija Sušnik in Žiga Udir. Dramaturginja je Mirta Zajc, scenograf Marko Japelj, kostumografinja Nataša Recer, koreografinja Magadalena Reiter, glasbo pa je prispeval Aldo Kumar.