Predstava bo temeljila na Gramscijevem polliteralnem enako naslovljenem delu, je Zidar povedal ob napovedi letošnje sezone tega novomeškega gledališča.
Gre za izpoved naprednega misleca in vrhunskega vsestranskega razumnika, ki poskuša razumeti in sooblikovati svet, ki ga obdaja, ne pa revanšistično obračunati z drugače mislečimi, je dejal Zidar in hkrati opozoril na aktualnost Gramscijevih zapisov.
Gre sicer za avtorski projekt, ki iz Gramscijevih teoretskih del in življenjskih trenutkov "črpa ključne premise za refleksijo današnjega zgodovinskega trenutka". Razmislek o Gramsciju pomeni govoriti o humanizmu, o viziji boljšega sveta za vse, o vzpostavitvi pravičnosti in ne nazadnje o politiki v korist ljudi.
Ideja, ki jo je predstavljal Gramsci kot intelektualec in vodja Italijanske komunistične partije, je zamisel skupnosti, ki z jasnim in odločnim javnim delovanjem onemogoča fašistično delovanje.
Gramscijeva misel je intelektualno ostra. Večino svojega obširnega opusa Zaporniških zvezkov je napisal v težkih razmerah političnega zaporništva. Poleg teh je zapustil tudi obsežno korespondenco Pisma iz ječe, ki so dokument pokončnosti in človeške moči v skrajnih razmerah zaporniškega življenja, so še sporočili iz Anton Podbevšek Teatra.
Nastopila bosta Miranda Trnjanin in Žan Koprivnik. Avtorica uprizoritvene predloge in dramaturginja je Eva Kraševec ter kostumografinja Tina Bonča. Predstava je nastala s sodelovanjem Gledališča Glej.
Marksistični filozof in politik Gramsci je ena najpomembnejših figur moderne politične misli. Kot mislec o zgodovinskih, literarnih in zlasti družbenih problemih je pomembno prispeval k razvoju italijanskega intelektualnega življenja svojega časa ter k zavesti o pomenu lastne kulturne tradicije.
Zagovarjal je humanistično vizijo marksizma, ki ga je imenoval filozofija prakse, ter ga poskušal udejanjati tudi kot politični voditelj. Njegova intelektualna misel je razvejena in še vedno aktualna. Pisal je filozofske, sociološke, zgodovinske in lingvistične spise, kot novinar in urednik pa je deloval pri najpomembnejših socialističnih italijanskih časopisih, kot so bili Avanti!, Il Grido del popolo in L'ordine nouvo.
Kot humanistični mislec se je ukvarjal s politično teorijo, v okvirih katere je razmišljal o možnostih družbenega napredka in o vzpostavitvi enakopravne demokratične družbe. Oblikoval je koncept kulturne hegemonije, ki je zanj predstavljala družbeno vsebino države.