Delavnica psihodrame, ki so jo vodili slovenski režiser in pedagog Tomi Janežič, srbski psihiater dr. Vladimir Miloševič, izraelska igralka in psihodramatičarka Hedva Novich in zagrebška dramatičarka Lada Kaštelan, je v okviru 40. Tedna slovenske drame med 29. in 31. marcem potekala v Prešernovem gledališču Kranj.
BARBARA JAKOPIČ KRALJEVIČ: Delavnica dramskega pisanja je bila zame kot začetnika zanimiva in dobra izkušnja zaradi odličnegaq vodenja Tomija Janežiča, ki je s svojimi sodelavci inventivno vodil udeležence skozi domišljiske prostore dramskega pisanja. Preko psihodrame smo vstopili v svet razmerij med osebo-piscem in liki, ki jih ta ustvarja. Ta izkušnja je bila zelo pozitivna in želim si še podobnih
Lep dan.
IRENA LEVIČAR: V sklopu Tedna slovenske drame v Kranju 2010 je potekala tudi delavnica psihodrame za dramske pisce/piske in igralce/igralke, ki so jo vodili slovenski režiser in pedagog Tomi Janežič, srbski psihiater dr. Vladimir Miloševič, izraelska igralka in psihodramatičarka Hedva Novich in zagrebška dramatičarka Lada Kaštelan. Vsi so opravili večletno edukacijo iz psihodrame.
Začetnik psihodrame je Jacob Levy Moreno. Izhajal je iz globokega prepričanja, da je v vsakem človeku ustvarjalni potencial. Razvil je skupinsko psihoterapijo, ki ne temelji na verbalnem predstavljanju, saj je vedel, da imamo ljudje »nepopolno percepcijo o samih sebi in drugih«, torej pomanjkljivo, patološko, enostransko, luknjičasto, deformirano, subjektivno.
Njegova metoda temelji na akciji, dejanju in inter-akciji, telesnemu izražanju, občutenju prostora, dimenzijah preteklosti, sedanjosti, prihodnosti.
Ker so bili edukatorji štirje, so se lahko izmenjavali dopoldan, popoldan, naslednji dan, kar je vnašalo nove subtilnosti v ustvarjalni proces.
V začetni fazi smo se ogrevali. Gre za vaje občutenja prostora, ozaveščanja lastnih občutkov tistega dne, svojih misli, vaje sproščanja.
V drugi fazi smo raziskovali postavitev protagonist – antagonist, ki smo jo »dublirali«, podvajali, kar pomeni, da smo protagonista postavljali v vlogo antagonista in obratno, ali /in smo obema pridali dvojnika, ki je govoril/deloval natanko tako, kot je protagonist ali /in antagonist. Tako smo kot pisci/piske dobili globlji vpogled v lik; lik se je razširil, dobil nove dimenzije. Ugotovili smo, da ima lik svoje življenje, ki ga ni mogoče prikrojevati povsem po svoje.
Tretja faza: po tej postavitvi izbranega prizora smo imeli »sharing«, podelili smo si lastna občutenja. Pravilo je, da lahko izhajaš zgolj iz lastne, osebne izkušnje, da izkušnje, lastnega doživetja ne posplošuješ.
Prizori, ki smo jih preigravali, so bili tako iz tekstov, ki smo jih sami ustvarili kot dramski pisci/piske, pogosto pa smo potem – z dubliranjem, postavljanjem dvojnikov oz. /in zamenjav protagonista v antagonista in obratno – prišli v korenine vozlov iz svojega življenja, kot je temeljni odnos mati-oče-otrok ali pa iz poznejšega vozla subjektove zgodovine, kot je npr. odnos protagonist oče - antagonist otrok in obratno.
Tretji dan smo se ukvarjali z še enim orodjem psihodrame, sociogramom. Naloga je bila npr.: izberi enega od prisotnih, ki se ti zdi najbolj primeren za tvoj lik v drami, druga naloga je bila npr. izberi si enega od prisotnih, za katerega se ti zdi, da ga najmanj poznaš, itn.
V sociogramu se tako ustvari zemljevid, ki ima različne oblike – obliko zvezde, ko več oseb izbere enega za svoj imaginarni lik; simetrična povezava, ko izbereta eden drugega za svoj imaginarni lik, itn.
Udeleženci delavnice so prišli iz različnih okolij: uveljavljena dramska igralka, modna oblikovalka na začetku kariere, režiser, ki je raje umetnostni terapevt, profesorica umetnosti, dramaturginja, družboslovka, itn. Vseh udeležencev je bilo deset.
Voditelji so bili izredno subtilni do vsakega lika, zgodbe. V skupini se je ustvarilo ozračje zaupanja, topline.
Na koncu tridnevne delavnice smo vsi – tako udeleženci kot edukatorji - odšli bogatejši z osebno izkušnjo, ki nam lahko pomaga v ustvarjalnem življenju zasebno in profesionalno.
Po treh dneh smo rekli: Zdaj lahko začnemo. Torej: Vidimo se spet naslednje leto, če ne prej.
MARTINA MOTL: Delavnica psihodrame je bila odlična. Pet zvezdic. - Vsi štirje voditelji profesionalno usposobljeni, s popolno pozornostjo in fokusom, skoncentrirani in potrpežljivi.
Od delavnice sem odnesla orodja za pisanje s katerim si bom pomagala pri pisanju in oblikovanju likov v dramskem besedilu. Dobila sem pogum in ozavestila probleme, ki so mi do sedaj stali na poti kreativnosti. Čutim izredno hvaležnost in se zahvaljujem vsem.
Samo tako naprej.
POVEZAVE: