Umrl je prof. dr. Marko Marin

Dolgoletni profesor za gledališko zgodovino na ljubljanski Akademiji za radio, film in televizijo se je rodil 3. aprila 1930 v Gabrovki pri Litiji. Leta 1958 je diplomiral na umetnostni zgodovini na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Študiral je tudi gledališko in radijsko režijo na Akademiji za igralski umetnost (AIU) in študij uspešno končal leta 1963. Leto kasneje se je zaposlil na AIU kot asistent prof. Filipu Kumbatoviču.

Iz umetnostne zgodovine je doktoriral leta 1972. Šest let je režiral v koprskem Mestnem gledališču. Po ukinitvi koprskega gledališča, s čimer se profesor nikoli ni mogel sprijazniti, se je povsem posvetil pedagoškemu in raziskovalnemu delu na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Bil je eden vidnejših dolgoletnih delegatov pri Mednarodni zvezi za gledališke raziskave. Kot znanstvenik je deloval na več znanstvenih področjih. Poglobljeno je raziskoval gledališko ikonografijo ter gledališko in umetnostno zgodovino. Še posebej izstopajo njegove študije in znanstveni prispevki o Škofjeloškem pasijonu, Ruških verskih igrah in razprava O prisotnosti portretov Franceta Prešerna ter študijski sestavki o avstrijskem slikarju Franzu Kurzu zum Thurnu und Goldensteinu. Poleg večletnega obnavljanja mirnskega gradu pa se je navduševal tudi nad proučevanjem Eme Krške in prispeval nekaj pomembnih znanstvenih spoznanj o tej pomembni redovnici.

Leta 1998 je dr. Marko Marin postal redni profesor na ljubljanski Univerzi. Predaval je tudi na univerzah na Dunaju, Leipzigu in Barceloni. Delo s študenti dramaturgije, gledališke in radijske režije in dramske igre mu je bilo vrsto let največja okupacija in veselje. Bil je eden tistih profesorjev na AGRFT, ki je s svojim širokim znanjem, predvsem pa z veliko ljubeznijo do gledališča vzgojil številne gledališke ustvarjalce.