Kraljevič je v drugi polovici 90. let umetniško vodil mariborsko Dramo. Gledališče je vodil v obdobju po kratkotrajnem vodenju Vlada Novaka in pred Samom Strelcem. V tem obdobju je tudi režiral nekaj predstav, leta 1997 Strička Vanjo Čehova, leta 1999 Molnarjevo dramo Liliom in Mrtve Blaža Lukana, leta 2000 Črne Maske Leonida Nikolajeviča Andrejeva in leta 2001 Bit' hočeš poet ... Pozneje je v SNG Maribor gostovala še izveninstitucionalna predstava v njegovi režiji Cinco in Marinko po drami Mateta Matišića. Prej in pozneje je kot režiser, selektor ali član žirij na Čufarjevih dnevih veliko prispeval tudi k ljubiteljskemu gledališču. Ukvarjal se je tudi s filmom, v nekaterih je igral, bil pa je tudi asistent režije pri filmu Poletje v školjki.
Saša Pavček je na spletni strani ZDUS zapisala: "Svoj poklic je imel srčno rad, vedno je iskal nove možnosti za ustvarjalno delo, zato nam je žal, da se je poslovil prezgodaj. Ženi Barbari in hčerki Kaji izrekamo iskreno sožalje, Braneta pa ohranjamo v trajnem in lepem spominu kot predanega gledališčnika in dobrega človeka."