MIŠKA METKA SMETKA: Vreča, a boš moja zofa?
Glasba. – Miš ureja svojo hišo: »Mizica« s časopisom kot prtom, »šopek« s čevljem kot vazo, žarnica z metlo in sitom kot senčnikom itd. Zadovoljno sede na zofo in si vse ogleda. Opazi, da svetilka ne gori.
MIŠKA METKA SMETKA: Luč, zakaj ne daješ svetlobe? Uporabi prazno marmeladno steklenico za žarnico.
Svetilka še vedno ne gori.
MIŠKA METKA SMETKA: Špageti! Iz žepa potegne en »špaget« ali strga s pletenih oblačil volneno nit, jo pripne na metlin ročaj, išče »vtičnico«.
Ampak svetilka še vedno ne deluje.
TEHNIK: Pssst, miš … eeeh miš! … v kablu ni napetosti!
MIŠKA METKA SMETKA: Ni napetosti? Ugrizne v kabel. Pa res! Potem pa moram sama narediti napetost! Se napne.
Svetilka za kratek čas zasveti.
MIŠKA METKA SMETKA: Ponovi; potem publiki. Pomagajte mi, potrebujem še veliko več napetosti.
Svetilka gori.