"Kar je ključno in kar želimo doseči s soustanovitvijo tega javnega zavoda, je zagotoviti stabilno strukturo delovanja, predvsem pa financiranje programov, torej vsebine, in ne toliko delovanja samega javnega zavoda," je po zaključeni seji povedal novogoriški župan Samo Turel.
Večino denarja za začetek delovanja javnega zavoda bo prispevala država, zanj pa naj bi pridobili evropska kohezijska sredstva. Da bi jih lahko tudi počrpali, mora javni zavod začeti delovati še v letošnjem letu. Zato sta občini soustanoviteljici, Celje in Nova Gorica, o tem odločali na izrednih sejah.
Poleg ministrstva za kulturo, ki bo v prvem letu delovanja javni zavod podprlo s 560.000 evri, bosta del prispevali tudi občini. Novogoriška bo tako financirala predvsem zaposlenega koordinatorja, ki bo deloval na Goriškem, za delo pa prispevala letos 30.000 evrov.
Po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti novogoriške občine Marinke Saksida se tripartitna pogodba že usklajuje, v prihodnje pa se bo po potrebi lahko dopolnjevala. Z ministrstvom za kulturo naj bi jo novogoriška in celjska občina podpisali v kratkem.
V razpravi na današnji novogoriški seji je bilo tako kot ob prvem branju slišati več pripomb na predlog pogodbe o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Svetnike je predvsem zanimalo, kakšne koristi bodo imeli novogoriška občina in njeni plesni ustvarjalci z ustanovitvijo javnega zavoda. Vodstvo zavoda bo delovalo v Celju.
Svetniki so opozarjali, da je akt o ustanovitvi pomanjkljiv, dejavnosti zavoda pa preširoko in nedomišljeno načrtovane. Pred koncem pa je svetnik Marjan Zahar (SDS) vodstvo občine pozval, naj pred podpisom pogodbe svetnike seznani z njeno vsebino.
Po na trenutke polemični razpravi, v kateri so se pojavljali nekateri pomisleki še iz razprave ob prvem branju občinskega odloka na decembrski redni seji, so pri glasovanju predlog o sodelovanju občine pri ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti podprli z 22 glasovi za in tremi proti.